VSL Sklep I Cp 968/2024

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da je nasprotni udeleženec dolžan porušiti zabetonirani del mejnega zidu ter nadzidani zid, ki poteka med točkami, navedenimi v izreku in označenimi na skici izvedenca geodeta z dne 10. 7. 2016, ter vzpostaviti prejšnje stanje zidu tako, da ga sezida v istih izmerah, kot pred posegom (točka I. izreka). O stroških je odločilo v točki II izreka tako, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka; da trpi skupne stroške postopka v višini 1.514,80 EUR ter po krivdnem načelu povrne nasprotnemu udeležencu stroške v višini 2.581,76 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude naprej.

2Predlagatelj vlaga pritožbo. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹ v zvezi z 42. členom ZNP-1². Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navaja, da je dejansko in pravno zmoten ter obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter z relativnimi kršitami 8., 7. in 286. člena ZPP zaključek sodišča, da gre za gradnjo na skupnem mejnem zidu in ne za gradnjo na tuji nepremičnini. Sodišče napačno enači skupni gradbeni zid in solastnino na nepremičnini. Predlagatelj je trdil, in to je ugotovilo tudi sodišče v točki 12 sklepa, da je meja na spornem zidu določena s sodno poravnavo N 100/2010 z dne 5. 7. 2016. Zaključek, da je bil poseg opravljen na "območju spornega zidu" v skupni lastnini, je v nasprotju s to ugotovitvijo, neobrazložen ter dejansko in pravno zmoten. Meja je določena in dokončna. Nasprotni udeleženec je izvedel obravnavani poseg neposredno po sklenitvi sodne poravnave in pravnomočno zaključenem postopku določitve meje v postopku N 100/2010. Sodišče se je v točki 15 sklepa napačno in v nasprotju z ugotovitvami o poteku dokončne meje po sredini spornega zidu ter s skico izvedenca geodetske stroke z dne 25. 4. 2023, oprlo na zakonsko domnevo iz 80. člena SPZ³. Sporni zid ne predstavlja mejnega znamenja, temveč del nepremičnine predlagatelja in del nepremičnine nasprotnega udeleženca. O poteku katastrske meje se je sodišče samo prepričalo na ogledu z izvedencem geodetske stroke, ki je pokazal katastrsko mejo v naravi. Z izvedencem gradbene stroke pa se je prepričalo, da je nasprotni udeleženec z izvedenimi deli (porušenje dela mejnega zidu, zabetoniranje in nadzidava skupnega zidu) posegel v stavbo predlagatelja za približno polovico debeline zidu, ki je na strani parcele predlagatelja.

Zakonska domneva iz 80. člena SPZ je izpodbojna. V obravnavnem primeru je bila izpodbita z dokončno določeno sodno poravnavo v N 100/2010 z dne 5. 7. 2016. Gre za "res iudicata", ki bi jo moralo sodišče upoštevati tudi v tem postopku. Izpodbijani sklep je presenečenje. Nedopustno posega v sodno poravnavo in dokončno mejo. V nasprotju je z izvedeniškim mnenjem. Na skici je natančno označeno, v katerem delu je izvedena gradnja čez mejo. Sklep nima razlogov o morebitni spremembi dokončne meje. Laično poimenovanje predlagatelja ni podlaga za spremembo pravnomočne sodne odločbe. Učinek sodne poravnave je enak učinkom pravnomočne sodne odločbe. Zaključek, da gre za mejno znamenje, je pravno zmoten, sprejet mimo trditvene podlage udeležencev oziroma upoštevaje prepozne (spremenjene) in prekludirane navedbe nasprotnega udeleženca, na katere je predlagatelj opozarjal med postopkom. Glede na ugotovitve sodišča o sodni poravnavi in glede na izvedeniški mnenji v tem postopku, poteka meja po sredini zidu in ne gre za solastnino. Nasprotni udeleženec je z betoniranjem in nadzidavo dela nepremičnine posegel čez dokončno določeno mejo v predlagateljev svet. To je bilo ugotovljeno tudi v pravdi P 54/2017, spremenjene navedbe nasprotnega udeleženca s sklicevanjem na pravno domnevo iz 80. člena SPZ pa so bile prepozne in jih sodišče ne bi smelo upoštevati. Prezrlo je tudi mnenje izvedenca gradbene stroke z dne 13. 7. 2023, da je nasprotni udeleženec posegel v stavbo predlagatelja in da je predlagatelj oškodovan v delu zmanjšane površine zidu, ki presega eno polovico zidu v obsegu, kot je šrafiran z rdečo barvo na skici izvedenca geodeta.

Izpodbija tudi odločitev o stroških, ki je kontradiktorna, nepravilna. Nasprotnemu udeležencu so priznani previsoki stroški (za potne stroške in odsotnost iz pisarne odvetnici izven sedeža sodišča) ter neutemeljeno za tretji narok na kraju samem 200 točk. Posledično so nižji materialni stroški.

3Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Predlaga zavrnitev, ker je sklep pravilen in ni obremenjen z uveljavljenimi in uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zahteva povrnitev stroškov z odgovorom na pritožbo. Kamniti zid ne stoji na nepremičnini nasprotnega udeleženca, ampak na skupni meji. Za ureditev razmerij skupnega gradbenega elementa dveh objektov v izključni lasti se uporabljajo določbe 67. in 100. člena SPZ. Zid je v celoti skupen. Noben del izključno ne pripada nobenemu od mejašev. Zaradi narave skupne lastnine je treba nujno dogovoriti samo njegovo uporabo, na kar metodološko napotuje 79. člen SPZ. Ker je predlagatelj s svojo zahtevo po 47. členu SPZ v celoti propadel, mora nasprotnemu udeležencu povrniti tudi celotne pravdne stroške.

4Predlagatelj v vlogi z dne 11. 9. 2024 opozarja na sodbo VSRS X Ips 6/2024 z dne 26. 7. 2024, češ da potrjuje, da je pravilno njegovo pravno naziranje in ne drugačno naziranje sodišča prve stopnje.

5Nasprotni udeleženec v vlogi z dne 4. 11. 2024 nasprotuje upoštevanju zadnje vloge predlagatelja, ker da je nedovoljena in vsebinsko neprimerljiva z obravnavanim primerom.

6Višje sodišče v Ljubljani je bilo pristojno za odločanje v tem pritožbenem postopku na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS o delegaciji pristojnosti I R 31/2024 z dne 17. 4. 2024.

7Pritožba je utemeljena.

8Udeleženca sta lastnika sosednjih nepremičnin - stavb na parceli št. 3806 (last predlagatelja do celote) in na parcelni številki *87 (last nasprotnega udeleženca v celoti) v katastrski občini X. Stavbi se stikata v obliki črke L, med njima po ugotovitvah sodišča prve stopnje stoji sporni mejni kamniti zid debeline 70 cm, ki je skupni gradbeni element obeh objektov. Med udeležencema je že potekala pravda zaradi vznemirjanja lastninske pravice - posegov nasprotnega udeleženca v obravnavani zid. Pravdno sodišče⁴ je odločilo, da se pravdni postopek v delu, v katerem se tožbeni zahtevek nanaša za zrušitev mejnega zidu med navedenima parcelnima številkama in za vzpostavitev prejšnjega stanja ustavi in se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka. Predlagatelj posledično v tem postopku uveljavlja varstvo po 47. členu SPZ in zatrjuje gradnjo nasprotnega udeleženca čez mejo nepremičnine. Zahteva porušenje zabetonirega dela mejnega zidu ter nadzidanega zidu do mejne linije, ki je bila določena v nepravdnem postopku za določitev meje med sosednjima zemljiščema N 100/2010, ter vzpostavitev prejšnjega stanja zidu tako, da se vzpostavi v tistih izmerah, kot je bil pred posegom. Nasprotni udeleženec je nasprotoval zrušitvi mejnega zidu in vzpostavitvi v prejšnje stanje. Sprva se je zavzemal za določitev nove meje⁵ in navajal, da je dela opravil skladno z 80. členom SPZ na krajevno običajen način, da je spoštoval ustaljene postopke obnove stare hiše, ter da je na svoji parceli sezidal/saniral nadomestni zid. Gre za skupni mejni zid, ki je skupni gradbeni element obeh objektov v skupni lasti udeležencev, zato ne gre za gradnjo čez mejo (47. člen SPZ), ampak za gradnjo na skupni lastnini (80. člena SPZ).

9V okviru trditvene in dokazne podlage strank je sodišče prve stopnje ugotovilo:

- parceli št. 3806 in št. *87 sta v naravi stavbi, ki se stikata v obliki črke L;

- med njima stoji sporni mejni kamniti zid debeline 70 cm, ki je skupni gradbeni element obeh objektov;

- katastrska in hkrati urejena meja med parcelama poteka po sredini spornega kamnitega zidu;

- nasprotni udeleženec ni imel soglasja za sanacijo spornega zidu;

- z odstranitvijo starega zidu in pozidavo z modularno opeko je bila zmanjšana predlagateljeva površina zidu na nivoju tretje etaže (v delu, kjer se prične opečnati zid), ki presega polovico zidu (v skici izvedenca geodetske stroke označeno z rdečo šrafuro);

- rdeča šrafura v skici geodetskega izvedenca predstavlja poseg nasprotnega udeleženca na površino (presek/tloris zidu), ki je zasedena/pozidana z linijo opečnatih modularnih blokov;

- s sanacijo in nadzidavo zidu se parcela predlagatelja ni zmanjšala, mejni zid se ni premaknil, na novo se je pozidal le opečnati del zidu;

- pozidava je bila izvedena na vzhodnem presečnem delu zidu, ki sodi k parceli predlagatelja;

- rušenje spornega zidu bi bilo statično problematično in bi bilo lahko vzrok za porušitev ter posledično nevarno za zdravje in varnost ljudi.

10Po takih dejanskih ugotovitvah je sledilo pravnemu naziranju nasprotnega udeleženca, da je mejni zid skupni gradbeni element obeh objektov, ki predstavlja mejno znamenje in skupno lastnino obeh udeležencev (80. člen SPZ). Po presoji, da je bil poseg opravljen v skupno lastnino in ne v tujo stvar (čez mejo - 47. člen SPZ), je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. O ureditvi medsebojnih razmerij po 47. členu SPZ ni odločalo in drugih pravno odločilnih dejstev in okoliščin po tretjem in četrtem odstavku 47. člena SPZ ni ugotavljalo niti se do navedb udeležencev o njih ni opredeljevalo.

11Pritrditi je treba pritožbi, da je glede na dejanske ugotovitve sodišča, da je bila meja med objektoma v sodnem postopku določena po sredini spornega zidu, naziranje sodišča prve stopnje o skupnem mejnem znamenju (80. člen SPZ) pravno zgrešeno, odločitev pa posledično zmotna.

12Meja je element splošne definicije zemljišča. Izhaja iz prvega odstavka 18. člena SPZ, ki določa, da je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemljiške površine, skupaj z vsemi sestavinami. Podrobneje pojem meje v stvarnopravnih predpisih ni določen. Glavni pravni vir, ki določa in ureja mejo, je ZKN⁶. Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. V katastru nepremičnin se vodi kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Točke se v katastru nepremičnin vpišejo z neposredno uporabo koordinat ob upoštevanju strokovnih pravil za koordinatni vklop (prvi in drugi odstavek 16. člena ZKN). Meja parcele, ki je v katastru nepremičnin vpisana na podlagi dokončnega upravnega akta, pravnomočne sodne odločbe ali drugega akta, s katerim se konča postopek alternativnega reševanja sporov in ima koordinate točk določene s predpisano točnostjo, je urejena meja parcele (peti odstavek 16. člena ZKN).

13Ob ključni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da katastrska in hkrati sodno urejena meja med parcelama št. 3806 in *87 poteka po sredini spornega kamnitega zidu, oprta na skico oziroma mnenje izvedenca geodetske stroke, je zmotno naziranje sodišča prve stopnje, da je sporni zid (še vedno) skupno mejno znamenje. Ker je mejna črta navidezna daljica, ki razmejuje dve sosednji zemljiščI, se točke urejene meje v naravi označijo z mejniki (sedmi odstavek 16. člena ZKN), če urejena meja v naravi še ni označena, pa se izvede postopke označitve urejene meje parcele (65. člen ZKN). Zakonska domneva iz prvega odstavka 80. člen SPZ, po kateri se domneva, da so mejne ograde, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje⁷ skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin, je izpodbojna. Pritrditi je treba pritožbi, da je bila v obravnavanem primeru izpodbita z določitvijo dokončne meje v sodnem postopku, ki je sporni zid razdelila na polovico. Z določitvijo katastrske meje, ki jo je v naravi pokazal in v skici označil tudi postavljeni izvedenec geodetske stroke v tem postopku, sporni zid nima več pravnega značaja mejnega znamenja in ne predstavlja skupne lastnine lastnikov sosednjih nepremičnin.

14Nadaljnje ugotovitve sodišča, da nasprotni udeleženec z gradbenimi posegi ni posegel v zid na strani predlagateljeve nepremičnine, so tako v nasprotju z mnenjem izvedenca gradbene stroke in skico izvedenca geodetske stroke ter materialnopravno napačne. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč (presoje, da je nasprotni udeleženec nadzidal skupni zid in s tem ni posegel v lastninsko pravico predlagatelja) sodišče ni ugotavljalo pravno relevantnih dejstev o gradnji čez mejo nepremičnine in o ureditvi medsebojnih razmerij graditelja in lastnika nepremičnine. Prav ureditvi teh razmerij je namenjen obravnavani nepravdni postopek in so ugotovitve sodišča prve stopnje, da gre za ureditev spornega razmerja med skupnima lastnikoma, nerazumljive. Po določbi prvega odstavka 47. člena SPZ se namreč spori v zvezi z gradnjo čez mejo rešujejo v nepravdnem postopku. Če nekdo zgradi zgradbo, katerega del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino, lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. Graditelju lahko naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje ali pa določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Pri slednji odločitvi upošteva vse okoliščine primera, zlasti upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine potem, ko je izvedel za gradnjo.

15Ker je sklep o posegu v lastninsko pravico sam s seboj v nasprotju (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in je zaradi napačne uporabe materialnega prava ostalo v celoti neraziskano dejansko stanje o pravno relevantnih okoliščinah za ureditev medsebojnih razmerij med graditeljem in lastnikom zemljišča (47. člen SPZ) je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Okoliščine primera niso takšne, da bi lahko pritožbeno sodišče samo odpravilo pomanjkljivosti v sklepu in samo namesto sodišča prve stopnje v celoti izvedlo dokazni postopek o praktično vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah za ureditev medsebojnih razmerij med udeležencema. S tem bi prekomerno poseglo v pravico udeležencev do sojenja na dveh stopnjah in pravico do pritožbe. S ponovnim sojenjem na prvi stopnji po drugi strani ne bo huje poseženo v pravico udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 42. člena ZNP-1).

16V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru podane trditvene in dokazne podlage udeležencev celovito obravnavati vse njune navedbe o možnostih za ureditev medsebojnih razmerij, ki jih določa 47. člen SPZ, in o predlogu skupaj s stroškovnimi zahtevki ponovno odločiti.

17Odločanje o stroških pritožbenega postopka je pridržano za končno odločbo.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.
³ Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.
⁴ Sklep in sodba z dne 30. 10. 2020.
⁵ Pripravljalna vloga na redni številki 23.
⁶ Zakon o katastru nepremičnin, Uradni list RS, št. 54/2021.
⁷ Podčrtalo pritožbeno sodišče.