65. člen ZKN
(označitev urejene meje parcele v naravi)
(1)Kadar je meja parcele urejena in ima določene koordinate točk s predpisano točnostjo, pa v naravi ni označena, mora lastnik naročiti označitev te urejene meje parcele v naravi.
(2)V postopku označitve urejene meje v naravi se koordinate točk ne spremenijo, če so izmerjene v državnem prostorskem koordinatnem sistemu.
(3)Urejeno mejo parcele v naravi označi geodetsko podjetje. O času označitve urejene meje parcele v naravi obvesti lastnike sosednjih parcel.
(4)O označitvi urejene meje parcele v naravi geodetsko podjetje izdela elaborat o označitvi urejene meje parcele.
(5)Po potrditvi vpisa elaborata o označitvi urejene meje parcele v informacijski sistem kataster se podatki o označitvi urejene meje parcele vpišejo v kataster nepremičnin.
(6)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko lastnik parcel pri geodetskem podjetju, ki izvaja katastrski postopek, zaprosi za preložitev označitve urejenih mej za največ pet let od dokončne odločbe o ureditvi meje, če se katastrski postopek izvaja zaradi načrtovane izvedbe posegov v prostor ali načrtovane prostorske ureditve v postopkih prostorskega načrtovanja. Zaprosilo za preložitev označitve urejenih mej je sestavni del elaborata, ki ga geodetsko podjetje vpiše v informacijski sistem kataster. Najpozneje ob izteku roka petih let mora lastnik parcel naročiti izvedbo katastrskega postopka označitve meje parcele.
- VSL Sodba I Cp 243/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2025
V obravnavanem primeru je treba tehtati in presojati sorazmernost zahtevanega stvarnopravnega varstva in javne koristi na drugi strani. Ob poskusih ureditve medsebojnih premoženjskopravnih razmerij, ki jih napoveduje toženka, in ugotovljenem minimalnem posegu javne ceste v svet tožeče stranke, tožbeni zahtevek na odstranitev dela javne ceste v konkretnih okoliščinah primera ni utemeljen. V konkretnih okoliščinah primera gre bolj kot za položaj protipravne dejanske razlastitve, za položaj ureditve in uporabe meje med sosednjima zemljiščema.
- VSL Sklep III Cp 247/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Naravi nepravdnega postopka postopka oziroma ureditvi medsebojnih razmerij udeležencev so prirejena tudi posebna pravila o plačilu stroškov postopka. V skladu s 40. členom ZNP-1 vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Glede postopka za ureditev meje ZNP-1 v 173. členu vsebuje izrecno določbo o delitvi skupnih stroškov, in sicer da te krijejo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja, sodišče pa lahko o stroških postopka odloči tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 4. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cp 243/2024Višje sodišče v Ljubljani · 10. 4. 2025besedilo 2021–2025
V obravnavanem primeru je treba tehtati in presojati sorazmernost zahtevanega stvarnopravnega varstva in javne koristi na drugi strani. Ob poskusih ureditve medsebojnih premoženjskopravnih razmerij, ki jih napoveduje toženka, in ugotovljenem minimalnem posegu javne ceste v svet tožeče stranke, tožbeni zahtevek na odstranitev dela javne ceste v konkretnih okoliščinah primera ni utemeljen. V konkretnih okoliščinah primera gre bolj kot za položaj protipravne dejanske razlastitve, za položaj ureditve in uporabe meje med sosednjima zemljiščema.
- VSL Sklep III Cp 247/2025Višje sodišče v Ljubljani · 20. 3. 2025besedilo 2021–2025
Naravi nepravdnega postopka postopka oziroma ureditvi medsebojnih razmerij udeležencev so prirejena tudi posebna pravila o plačilu stroškov postopka. V skladu s 40. členom ZNP-1 vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Glede postopka za ureditev meje ZNP-1 v 173. členu vsebuje izrecno določbo o delitvi skupnih stroškov, in sicer da te krijejo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja, sodišče pa lahko o stroških postopka odloči tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.