16. člen ZKN
(meja parcele)
(1)Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel.
(2)Meja parcele se v katastru nepremičnin vodi kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Točke se v kataster nepremičnin vpišejo z neposredno uporabo koordinat ob upoštevanju strokovnih pravil za koordinatni vklop (v nadaljnjem besedilu: koordinatni vklop).
(3)Točke se določijo na vsakem lomu in vsakem stiku meje parcele. Dodatne točke na meji parcele se lahko določijo le, če točke ene daljice med seboj niso vidne ali če je daljica daljša od 50 m.
(4)O točkah se v katastru nepremičnin vodijo naslednji podatki:
- številka točke,
- koordinate,
- točnost koordinat točke,
- model transformacije koordinat,
- način označitve v naravi ter
- status točke.
(5)Meja parcele, ki je v katastru nepremičnin vpisana na podlagi dokončnega upravnega akta, pravnomočne sodne odločbe ali drugega akta, s katerim se konča postopek alternativnega reševanja sporov, in ima koordinate točk določene s predpisano točnostjo, je urejena meja parcele.
(6)Parcela, ki ima urejeno celotno mejo, se v katastru nepremičnin označi kot urejena parcela.
(7)Točke urejene meje parcele se v naravi označijo z mejniki.
(8)Meje parcel s parcelnimi številkami in tlorisi stavbe na območju Republike Slovenije se grafično prikažejo v katastrskem načrtu.
(9)Način določitve in vpisa meje parcele s poligonom, daljicami in točkami, označitve meje parcele v naravi, strokovna pravila za koordinatni vklop ter predpisano točnost koordinat točk predpiše minister.
- VSL Sklep II Cp 1427/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Meja parcele se v katastru nepremičnin vodi kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. Meja je torej navidezna daljica ali več navideznih daljic, ki potekajo med dvema parcelama in katerih krajišča so zemljiške katastrske točke. Kot je bilo navedeno, v obravnavani zadevi ni domneve urejene meje, torej daljice, ki jo določajo točke. Če je tako, prvostopenjsko sodišče tudi ni moglo uporabiti domneve urejenosti glede točk (daljice), oziroma konkretno domneve urejenosti točke 7445 (lokalna št. 115). To bi lahko pri odločanju upoštevalo le kot nesporno točko, kar pa po izrecnem nasprotovanju predlagateljev ni. Stališče sodišča prve stopnje, da je bilo pri ureditvi meje vezano na urejeno mejno točko, je napačno.
- VSL Sklep I Cp 968/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Zakonska domneva iz prvega odstavka 80. člen SPZ, po kateri se domneva, da so mejne ograde, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin, je izpodbojna. Z določitvijo katastrske meje po sredini spornega zidu, sporni zid nima več pravnega značaja mejnega znamenja in ne predstavlja skupne lastnine lastnikov sosednjih nepremičnin.
- VSL Sklep III Cp 1961/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Sodišče mora v postopku po ZVEtL-1 zagotoviti takšno strokovno podlago (podlago za katastrski vpis), ki bo omogočala končno meritorno odločitev (in njeno izvršitev v zemljiški knjigi), ne podlage, ki bi hkrati omogočala katastrsko ureditev vseh mej s parcelacijo nastalih parcel. Urejanje meje posamezne novonastale parcele v vseh točkah (tj. na vsakem lomu in stiku meje parcele), tudi v stičiščih z obstoječimi mejami, bi presegalo namen postopka po ZVEtL-1.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 12. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Cp 1427/2024Višje sodišče v Ljubljani · 8. 12. 2025
Meja parcele se v katastru nepremičnin vodi kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. Meja je torej navidezna daljica ali več navideznih daljic, ki potekajo med dvema parcelama in katerih krajišča so zemljiške katastrske točke. Kot je bilo navedeno, v obravnavani zadevi ni domneve urejene meje, torej daljice, ki jo določajo točke. Če je tako, prvostopenjsko sodišče tudi ni moglo uporabiti domneve urejenosti glede točk (daljice), oziroma konkretno domneve urejenosti točke 7445 (lokalna št. 115). To bi lahko pri odločanju upoštevalo le kot nesporno točko, kar pa po izrecnem nasprotovanju predlagateljev ni. Stališče sodišča prve stopnje, da je bilo pri ureditvi meje vezano na urejeno mejno točko, je napačno.
- VSL Sklep I Cp 968/2024Višje sodišče v Ljubljani · 19. 5. 2025besedilo 2021–2025
Zakonska domneva iz prvega odstavka 80. člen SPZ, po kateri se domneva, da so mejne ograde, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin, je izpodbojna. Z določitvijo katastrske meje po sredini spornega zidu, sporni zid nima več pravnega značaja mejnega znamenja in ne predstavlja skupne lastnine lastnikov sosednjih nepremičnin.
- VSL Sklep III Cp 1961/2024Višje sodišče v Ljubljani · 5. 12. 2024besedilo 2021–2025
Sodišče mora v postopku po ZVEtL-1 zagotoviti takšno strokovno podlago (podlago za katastrski vpis), ki bo omogočala končno meritorno odločitev (in njeno izvršitev v zemljiški knjigi), ne podlage, ki bi hkrati omogočala katastrsko ureditev vseh mej s parcelacijo nastalih parcel. Urejanje meje posamezne novonastale parcele v vseh točkah (tj. na vsakem lomu in stiku meje parcele), tudi v stičiščih z obstoječimi mejami, bi presegalo namen postopka po ZVEtL-1.