VSC Sklep Cp 141/2024

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženca v roku 15 dni zahteval plačilo 1.227,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2022 in povrnitev pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) ter tožniku naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti tožencu 298,66 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Navedbe strank v pritožbenem postopku

Tožnikova pritožba

2Tožnik vlaga zoper sodbo pravočasno pritožbo po pooblaščenem odvetniku zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vse po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje z napotilom, da mora izvesti dokaze na glavni obravnavi. V pritožbi uveljavlja, da je v tožbi pojasnil vsa dejstva in predložil dokaze za svoj kondicijski zahtevek (neupravičena obogatitev) ter tožba vsebuje vse, kar je relevantno glede porabe električne energije za stanovalce dveh stanovanjskih hiš z enim merilnim mestom za obe hiši in pojasnjenim ključem delitve te energije med stanovalce. Toženec je v odgovoru na tožbo širil dejansko podlago za celotno kmetijo in na zapuščinski postopek, zato je tožnik lahko šele v prvi pripravljalni vlogi zavzel stališče do teh trditev in predlagal dokaze. Toženčeve trditve sicer še dodatno utrjujejo tožbeno trditev, da toženec in njegova družina porabijo najmanj ¾ električne energije. Sodišče prve stopnje je pri zaključku o nesklepčnosti tožbe podalo vsebinsko oceno o trditveni podlagi in ponujenih dejstvih, kar ni vprašanje sklepčnosti tožbe. Protispisno je štelo, da tožnik v tožbi ni obrazložil načina izračuna oziroma ključa glede razdelitve električne energije med njenimi porabniki, saj je tožnik pojasnil ključ delitve in višino porabljene energije v V. točki tožbe. Če ni predpisa, ki bi urejal situacijo, kjer porabnikih dveh ločenih stanovanjskih hiš črpajo električno energijo iz istega merilnega mesta in med njimi ni dogovora o plačilu električne energije, takšna pravna praznina še ne pomeni, da sodišče ne more odločiti o zahtevku iz naslova obogatitve po drugih kriterijih, npr. po analogiji. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 864/2015.

Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje sklepčnost tožbe (v 27. in 28. točki obrazložitve) presojalo samo s seboj v nasprotju (uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je tožnik podal materialnopravno podlago za neupravičeno obogatitev in ključ delitve električne energije (v zvezi s tem se sklicuje na 180. in 318. člen ZPP), sodišče prve stopnje pa je kot razlog za nesklepčnost navedlo neobstoj ključa, faktorja razdelitve in neobstoj zakonskega predpisa, ki bi določal takšen način delitve. To pa je že vprašanje dejanskega stanja glede na trditve o neupravičeni obogatitvi kot podlagi zahtevka. O tem, kaj trdita pravdni stranki, bi sodišče lahko presojalo šele ob vsebinski presoji tožbe in ne ob ugotavljanju predpostavk sklepčnosti tožbe. Dodaja, da v obravnavani zadevi nista izpolnjena oba pogoja po prvem odstavku 454. členu ZPP (za izdajo sodbo brez opravljene glavne obravnave) in bo sodišče prve stopnje moralo v novem sojenju izvesti dokaze na glavni obravnavi, saj je med pravdnima strankama sporno dejansko stanje. V nasprotnem primeru gre za kršitev načela kontradiktornosti.

Toženkin odgovor na tožnikovo pritožbo

3Pritožba je bila na podlagi 344. člena ZPP vročena tožencu, ki je nanjo odgovoril po pooblaščeni odvetnici. Toženec v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, da tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrne in mu naloži povrnitev stroškov toženčevega odgovora na pritožbo. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4Pritožba je utemeljena.

5Sodbo v sporih majhne vrednosti, kakršna je tudi obravnavana, je po prvem odstavku 458. člena ZPP mogoče izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar so bile stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje in v pravnem pouku izpodbijane sodbe tudi izrecno poučene. Glede na takšno omejitev pritožbenih razlogov pritožnik v pritožbi ne more izpodbijati pravilnosti dejanskih ugotovitev in zaključkov sodišče prve stopnje, ker to pomeni uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava pa pritožbeno sodišče preizkuša glede na dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje, na katere je vezano. Senat sodišča druge stopnje pa po drugem odstavku 458. člena ZPP ne glede na določbo prvega odstavka tega člena razveljavi sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno; v novem sojenju ne velja določba drugega odstavka 362. člena ZPP. Sicer pa pritožbeno sodišče v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6V postopku v sporih majhne vrednosti lahko tožnik navaja dejstva in predlaga dokaze samo v tožbi (451. člen ZPP). To pomeni, da v drugi pripravljalni vlogi ne sme navajati novih dejstev in predlagati dokazov, razen kolikor je to nujno zaradi odgovora na navedbe v odgovoru na tožbo (452. člen ZPP).

7Tožnik je od toženca s tožbenim zahtevkom uveljavljal plačilo zneska 1.227,23 EUR, kolikor je v vtoževanem obdobju (od 1. 1. 2019 do 30. 4. 2021) preplačal električno energijo, odmerjeno na skupnem merilnem mestu v stari hiši, v kateri biva, čeprav je bila elektrika (poleg stare hiše) porabljena tudi za novo hišo in dve gospodarski poslopji, ki jih po tožnikovih navedbah uporablja toženec.

8Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo iz razloga nesklepčnosti tožbe. Obrazložilo je,¹ da iz tožbe ni mogoče razbrati, zakaj naj bi toženec plačal ¾ obračunane električne energije, kolikor je zatrjeval tožnik, in da so napačne tožnikove trditve, da se strošek plačila električne energije obračuna glede na število fizičnih porabnikov električne energije, saj takšnega načina delitve stroškov električne energije ne določa noben zakonskih predpis in stroški elektrike nastajajo zaradi porabe električne energije, zato jih uporabniki plačujejo v obsegu, kot jo dejansko uporabljajo (torej po dejanski porabi in ne glede na število oseb). Tožnik ni dovolj natančno obrazložil načina izračuna oziroma ključa izračuna, po katerem tožnik obračunava stroške električne energije oziroma ni navedel pravilnega faktorja za razdelitev porabljene električne energije med njene porabnike, saj bi moral navesti točen izračun glede porabljene energije s strani posameznega zavezanca za plačilo in potem njene vrednosti, kar bi lahko izračunal samo izvedenec s pomočjo meritev na kraju samem, upoštevajoč objekte, ki so priključeni na elektriko in naprave, ki so v posameznem objektu priključene na elektriko, tožnik pa je dokaz z izvedencem energetike predlagal prepozno, saj ga je predlagal šele v prvi pripravljalni vlogi (451. člen ZPP). Pojasnilo je, da tožnika ni bilo treba posebej opozarjati na nesklepčnost tožbe, saj je bil nanjo opozorjen v toženčevih navedbah v odgovoru na tožbo. Zaključilo je tudi, da so glede na 451. člen ZPP prepozne tožnikove trditve v prvi pripravljalni vlogi, da ima toženec v upravljanju poleg nove hiše tudi kmetijske objekte, kot so hlev in svinjaki, in da uporablja električno energijo za puhalnik, dosuševalno napravo za seno, mline in za razsvetljavo hleva in svinjakov, ker tožnik teh trditev ni podal že v tožbi.

9Materialnopravni zaključek sodišče prve stopnje o nesklepčnosti tožbe ni pravilen in ga tožnik utemeljeno izpodbija. Tožnik v pritožbi sicer navaja, da jo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar pa po vsebini uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava (glede vprašanja sklepčnosti tožbe). Pravilno opozarja, da je predložil dovolj trditev in dokazov za svoj zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ter da je pojasnil ključ delitve in višino porabljene električne energije.

10Sklepčnost tožbe je opredeljena v 3. točki prvega odstavka 318. členu ZPP, po kateri mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi. To pomeni, da se od tožnika zahteva, da navede sklop dejstev, ki ob uporabi ustreznega pravnega pravila omogočajo izrek pravne posledice iz tožbenega predloga. Torej, da tožnik že v tožbi navede tisto dejansko podlago tožbe, ki utemeljuje uveljavljani tožbeni zahtevek, materialno pravo je torej tisto, ki določa oziroma opredeljuje trditveno (in praviloma tudi dokazno) tožnikovo podlago. Preizkus sklepčnosti tožbe je vprašanje materialnega prava, ki zahteva sklepčnost tako glede temelja kot višine zahtevka. Trditveno breme tako obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa nujno tudi vseh posameznih okoliščin primera. V kolikšni meri morajo biti tožnikove navedbe konkretizirane in podprte z dokazi, je odvisno tudi in predvsem od nasprotne tožene stranke, zato tudi zgolj pavšalne, nekonkretizirane in nedokazane trditve v tožbi v ničemer ne okrnijo njene sklepčnosti.²

11V konkretnem primeru je tožnik v tožbi trdil, da s tožencem (bratom) živita vsak v svoji stanovanjski hiši (tožnik živi v stari hiši³, toženec pa v novi hiši⁴ skupaj s partnerko in mld. otrokom), ki imata isto merilno mesto (električna omarica se nahaja v notranjosti stare hiše) in je naročniško razmerje za električno energijo na naslovu stare hiše ves čas od smrti njunega očeta ostalo sklenjeno na očetovo ime. Ker je tožnik za obdobje od 1. 1. 2019 do 30. 4. 2021 od skupnega zneska računov 2.271,89 EUR za porabljeno energijo plačal 1.795,50 EUR, toženec pa 344,37 EUR, je tožnik preplačal električno energijo. Tožnik namreč živi sam in troši električno energijo le zase, toženec pa živi skupaj z dvema osebama, na merilno mesto pa sta priklopljeni še stavbi št. 82 in 84, ki sta v toženčevem upravljanju. Zato je toženec (skupaj s partnerko in mld. otrokom) porabil najmanj ¾ porabljene električne energije za potrebe nove hiše, tožnik pa 1/4, saj je celotno porabljeno elektriko treba razdeliti na štiri osebe. Ker je tožnik svoj delež preplačal za 1.227,53 EUR, je od toženca zahteval povrnitev tega zneska.

12Pritožbeno sodišče ocenjuje, da navedeno za sklepčnost tožbe zadošča. Pritrditi je tožniku, da je s temi tožbenimi navedbami zadostil svojemu trditvenemu bremenu glede elementov neupravičene pridobitve po prvem odstavku 190. člena OZ, ki predstavlja materialno pravno podlago za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Po citirani določbi OZ mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Tožnik je navedel tisti minimum dejstev, ki so potrebna za nastanek s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice, torej za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve. Pojasnil je namreč svoje prikrajšanje (preplačilo elektrike), ki je nastalo zaradi (vzročna zveza) toženčeve obogatitve (poraba elektrike brez plačila), in navedel tudi, kakšen je ključ delitve električne energije. Za potrebe sklepčnosti tožniku ni bilo treba že v tožbi bolj natančno obrazložiti načina izračuna oziroma ključ izračuna, po katerem je obračunal strošek električne energije, ampak je potreba po navajanju še dodatnih dejstev glede ključa delitve porabljene električne energije nastopila šele po toženčevem ugovoru oziroma nasprotnih navedbah v odgovoru na tožbo, da je tožba materialno nesklepčna, ker tožnik ni dokazal, koliko je osebno porabil električne energije v spornem obdobju, in ni utemeljil, na podlagi česa naj bi toženca bremenilo ¾ stroškov.⁵

13Tožnik je v glede na 452. člen ZPP dopustni prvi pripravljalni vlogi z dne 23. 3. 2022 odgovoril na toženčeve navedbe, da je tožba sklepčna, saj je pravni temelj v obogatitvi toženca, ki se je v vtoževanem obdobju kot upravljalec dela materine kmetije (v upravljanju ima novo hišo in kmetijske objekte, kot so hlev in svinjaki, uporabo električne energije za puhalnik, za dosuševalno napravo za seno, za mline, za razsvetljavo hleva in svinjakov itd.) obogatil za 1.227.53 EUR, s tem ko je tožnik za novo hišo namesto toženca plačal porabljeno električno energijo. Pojasnil je, da drugačna razdelitev kot na četrtine ni možna, kar je sicer tožencu glede na porabo elektrike v korist ter predlagal izvedenca iz področja energetike, ki naj za sporno obdobje poda izračun porabljene energije v stari hiši in novi hiši z gospodarskima objektoma.

14Te tožnikove navedbe so bile pravočasne, saj so predstavljale odgovor na toženčeve navedbe v odgovoru na tožbo o nesklepčnosti tožbe. Drugačno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je po oceni pritožbenega sodišča nepravilno. Zaključek sodišča prve stopnje, da so tožnikove navedbe, s katerimi je odgovoril na toženčeve trditve o nesklepčni tožbi⁶ prepozne (25. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), pa je tudi nelogičen, glede na nadaljnji (sicer pravilen) zaključek (29. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), da tožnika ni bilo treba posebej opozarjati na nesklepčnost tožbe, ker je bil na to opozorjen s toženčevimi navedbami v odgovoru na tožbo, saj slednje samo po sebi predpostavlja možnost naknadne dopolnitve tožnikove tožbe glede sklepčnosti. Ta možnost pa je bila tožniku zaradi nepravilnega zaključka sodišča prve stopnje o prepoznih navedbah odvzeta.

15Glede na navedeno je zmoten tudi zaključek sodišča prve stopnje o prepozno podanem dokaznem predlogu z izvedencem energetike, ki ga je tožnik predlagal v zvezi s temi pravočasnimi navedbami, ki jih je sodišče prve stopnje nepravilno štelo kot prepozne.

16Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (190. člen OZ), ko je zaključilo, da tožnikova tožba ni sklepčna in ker posledično tožnikovih navedb in predlaganega dokaza v prvi pripravljalni vlogi pri svoji odločitvi zaradi napačnega zaključka, da v skladu s 451. in 452. členom ZPP niso pravočasni, ker bi jih moral navajati oziroma predlagati že v tožbi, ni upoštevalo, je sprejelo preuranjen materialno pravni zaključek, da tožnikov tožbeni zahtevek po višini ni utemeljen in se do ostalih spornih dejstev ni opredeljevalo.

17Zaradi takšne zmotne uporabe materialnega prava in posledično zmotnega stališča o nesklepčnosti (pomanjkljivi trditveni podlagi) tožbe glede višine tožbenega zahtevka, se sodišče prve stopnje sploh ni spuščalo v vsebinsko presojo zadeve. V izpodbijani sodbi tako ni sprejelo nobenih jasnih dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov glede višine tožbenega zahtevka.

18Ker je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka o nesklepčnosti tožbe ugodilo, se ni opredeljevalo do ostalih pritožbenih navedb.

Odločitev o pritožbi

19Pritožbeno sodišče je ob zgoraj obrazloženem utemeljeni pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje (drugi odstavek 458. člena ZPP), ker sodišče prve stopnje ob zmotni presoji sklepčnosti tožbe vsebinskega sojenja dejansko ni opravilo. Te pomanjkljivosti pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, saj bi se sojenje v tem primeru v celoti preneslo na pritožbeno sodišče, ki bi moralo na pritožbeni stopnji kot prvo sodišče glede spornih dejstev izvesti potrebne predlagane dokaze, ugotavljati in navajati razloge o praktično vseh odločilnih dejstvih, s tem pa bi prišlo do rušenja načela dvostopenjskega sojenja. Z vrnitvijo zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje bo za obe stranki postopka tako spoštovana pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, ki ima v tem primeru glede na zgoraj obrazloženo prednost pred pravico do sojenja v razumnem roku. Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve v novo sojenje pa po oceni pritožbenega sodišča niti ne bo prišlo do hujše kršitve pravice do sojenja v razumnem roku (drugi odstavek 355. člena ZPP), saj se z vrnitvijo zadeve v novo sojenje sam postopek tudi ne bo bistveno podaljšal glede na to, da bi moralo pritožbeno sodišče, če bi samo opravilo sojenje, izvesti potrebne predlagane dokaze.

20Napotki sodišču prve stopnje izhajajo že iz zgoraj navedenega, zato podrobnejši niti niso potrebni.

Odločitev o stroških postopka

21Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

¹ Glej točke 24, 25, 28 in 29 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.
² Vprašanje sklepčnosti je vprašanje smiselnosti, povezanosti in skladnosti (konkludentnosti, kongruentnosti) dejanske podlage zahtevka s samim zahtevkom. Najprimernejši način za preizkus sklepčnosti tožbe je izvedba abstraktnega miselnega preizkusa, ali bi bilo mogoče na podlagi takšne tožbe izdati zamudno sodbo, za izdajo katere je pogoj, da je tožba sklepčna - 3. točka prvega odstavka 318. člen ZPP (Glej npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 358/2021 z dne 16. 3. 2022).
³ Gre za hišo na naslovu ..., št. stavbe 11, nepremičnina ID znak: parcela ... 1024.
⁴ Gre za hišo na naslovu ..., št. stavbe 12, nepremičnina ID znak: parcela ... 1038.
⁵ Toženec je v odgovoru na tožbo navedel, da število oseb ni merilo porabe električne energije, gospodarski poslopji, ki sta tudi priklopljeni na isto merilno mesto, pa uporabljata obe pravdni stranki.
⁶ Gre za tožnikov odgovor na odgovor na tožbo v prvi pripravljalni vlogi.