VSRS Sodba II Ips 11/2019

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi delno ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje:

− v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se zavrnejo vsi zahtevki, ki se nanašajo na nepremičnino z ID znakom ...;

− v I. točki izreka spremeni še tako, da se zavrne zahtevek za ugotovitev, da sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. D 81/2015 z dne 14. 4. 2015 (v prvi alineji III. točke izreka, ki se nanaša na nepremičnine po pokojniku z ID znaki ..., ... in ...) nima pravnih učinkov v razmerju med tožnico in toženkama ter za njegovo razveljavitev.

Sicer se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Sicer se revizija zavrne in se potrdi sodba sodišča druge stopnje.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka. Toženki sta dolžni tožnici v roku 15 dni povrniti 1.005,40 EUR stroškov revizije, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Oris zadeve in odločitev sodišč nižjih stopenj

1Tožnica je v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu s toženkama (materjo in sestro) sklenila dedni dogovor, s katerim se je odpovedala svojemu deležu na zapustnikovih nepremičninah v korist druge toženke (ta je prejela še 1/3 delež tožnice na nepremičninah). Nad tožnico je bil kasneje začet postopek osebnega stečaja, v katerem je stečajna upraviteljica vložila tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj tožnice.

2Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. D 81/2015 z dne 14. 4. 2015¹ (v prvi alineji III. točke izreka, ki se nanaša na nepremičnine po pokojniku z ID znaki ..., ... in ...) in dedni dogovor, sklenjen med pravdnimi strankami v istem zapuščinskem postopku, nimata pravnih učinkov v razmerju med tožnico in toženkama ter se razveljavita; da je neveljavna vknjižba lastninske pravice druge toženke pri teh nepremičninah (na nepremičnini z ID znakom ... do deleža 1/6, z ID znakom ... do deleža 19/360 in ID znakom ... do deleža 19/360) in se odredi njen izbris ter dovoli vknjižba lastninske pravice tožnice. Toženkama je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnice.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Tožnici je naložilo povračilo pravdnih in pritožbenih stroškov toženk.

− Pritrdilo je oceni, da so v konkretnem primeru podani vsi pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj tožnice v stečaju. Vendar je presodilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugodilo tudi zahtevku za razveljavitev sklepa o dedovanju; na ta način naj bi sodišče v druge sodne odločbe lahko posegalo le takrat, kadar odloča o pravnem sredstvu. Razveljavili naj bi se lahko le učinki dednega dogovora med strankami.

− Nepravilno naj bi bil oblikovan tudi povračilni zahtevek. Tožnica naj bi morala zahtevati, da toženki vrneta v njeno premoženje tisto, kar sta na podlagi izpodbitega posla prejeli več, kot bi sicer kot zakoniti dedinji (izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila), ne pa vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Na slednji način naj bi vzpostavila tako stanje, kot je bilo pred zapuščinskim postopkom po pokojnem in ne bi z njim v stečajno maso pridobila ničesar. Za ugoditev predlogu, da pravdno sodišče razveljavi dedni sklep in ga samo nadomesti tako, da vpiše odstopljeni delež na vseh treh nepremičninah ponovno na tožnico, naj ne bi imelo nobene podlage.

− Opisane napake pri oblikovanju restitucijskega zahtevka naj ne bi bilo več mogoče odpraviti niti z materialnim procesnim vodstvom sodišča. Takšno preoblikovanje naj bi pomenilo spremembo tožbe, ta pa v tej fazi postopka ne bi bila več dopustna, ker je za vložitev izpodbojne tožbe zakonodajalec določil prekluziven rok.

− Dodalo je še, da naj bi bila pri oblikovanju tožbenega zahtevka glede nepremičnine z ID znakom ... narejena tudi neodpravljiva (zaradi poteka zakonskega roka za vložitev izpodbojne tožbe) napaka, ko je tožnica zahtevala od druge toženke kot povračilni zahtevek njen delež 1/6, čeprav je bil dedni delež, ki bi ga sicer kot zakonita dedinja dedovala tožnica, vpisan na prvo toženko.

Dopuščeno vprašanje

4Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 277/2018 z dne 20. 9. 2018 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali predstavlja v primeru, ko stečajna dolžnica izpodbija dedni dogovor, s katerim se je v obdobju izpodbojnosti odpovedala dednemu deležu v korist sodedinje (torej ko je stečajna dolžnica lastninsko pravico na nepremičnini pridobila kot zakonita dedinja s smrtjo zapustnika na podlagi zakona, v zemljiško knjigo pa se je nato na podlagi sklepa o dedovanju vknjižila sodedinja), izbrisna tožba v skladu s tretjim odstavkom 275. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), skupaj z odredbo vknjižbe lastninske pravice stečajne dolžnice, pravilno pravovarstveno zahtevo.

Navedbe strank v revizijskem postopku

5Tožnica je na podlagi navedenega sklepa vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Stališče pritožbenega sodišča, da bi morala tožnica od toženk zahtevati izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za deleže nepremičnin, ki sta jih prejeli namesto tožnice na podlagi dednega dogovora, naj bi bilo v nasprotju z jasnim določilom tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP. V primerih, ko se izpolnitev nanaša na nepremičnino, naj bi bilo izoblikovano stališče, da povračilni zahtevek pomeni izbrisna tožba. Napačno naj bi bilo stališče pritožbenega sodišča, da je v obravnavanem primeru podana izjema od pravila iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP. Dedič naj bi lastninsko pravico na stvareh zapustnika pridobil v trenutku zapustnikove smrti, zapuščina naj bi prešla na njegove dediče po samem zaklonu. Zapuščinsko sodišče naj bi v sklepu o dedovanju zgolj ugotovilo, katerim osebam gre pravica do zapuščine, ta sklep naj bi imel zgolj deklaratorno naravo. V obravnavanem primeru naj bi tožnica na podlagi zakona v trenutku zapustnikove smrti pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, nato pa jih odsvojila z dednim dogovorom drugi toženki, še preden je bila v zemljiški knjigi vknjižena njena lastninska pravica. Z izbrisnim zahtevkom naj bi se vzpostavilo zemljiškoknjižno stanje, kot bi bilo, če tožnica z nepremičninami ne bi razpolagala. To naj ne bi pomenilo vknjižbe tožničinega očeta, saj naj bi tožnica zahtevala vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. Upoštevaje, da je bil zapuščinski postopek pravnomočno zaključen, naj vknjižba na zapustnika ne bi bila več mogoča, ker naj ne bi šlo za kasneje najdeno premoženje. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) naj bi dopuščal tožbene zahtevke na drugačno delitev zapuščine, kot to izhaja iz sklepa o dedovanju. Tožnica naj bi sprejela dediščino in svoj dedni delež odstopila drugi toženki, vendar naj izrecnega zemljiškoknjižnega dovolila v zapuščinskih zadevah ne bi bilo, zato je napačno stališče, da bi morala zahtevati njegovo izstavitev. Sklicuje se na zadeve Vrhovnega sodišča III Ips 38/2017, III Ips 94/2015 ter Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2025/2011. Pri postavitvi konkretnega zahtevka naj bi sledila napotilom v Razširjenih uvodnih pojasnilih dr. Nine Plavšak.

6Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženkama, ki sta v odgovoru nanjo predlagali njeno zavrnitev. Vztrajata, da naj bi bil tožbeni zahtevek nesklepčen. Dedni dogovor naj bi imel v skladu z ustaljenim stališčem sode prakse naravo sodne poravnave in ga bi bilo mogoče izpodbijati le z ustreznimi izrednimi pravnimi sredstvi. Zadeva III Ips 38/2028 naj ne bi bila primerljiva, saj v njej ne bi bilo nobenega govora o tem, da bo bilo mogoče vzpostaviti fikcijo, kot da je do vpisa lastninske pravice že prišlo, čeprav niti ni bil dan predlog za njeno vknjižbo. Z vknjižbo tožnice naj ne šlo za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, saj tožnica ni bila nikoli vpisana. Povračilni zahtevek naj bi bil zoper prvo toženko povsem nesklepčen, saj se nanjo ne nanaša; prva toženka naj od tožnice ne bi prejela ničesar.

Presoja Vrhovnega sodišča

7Revizija je utemeljena.

8V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

9Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da revizija ni bila dopuščena glede vprašanja, ali je bil pravilno oblikovan tudi zahtevek za ugotovitev, da nima pravnih učinkov in za razveljavitev Sklepa o dedovanju. Prav tako revizija ni bila dopuščena glede vprašanja pravilnosti presoje sodišča druge stopnje o tem, da je bila pri oblikovanju tožbenega zahtevka glede nepremičnine z ID znakom ... narejena napaka, ko je tožnica zahtevala od druge toženke kot povračilni zahtevek njen delež 1/6, čeprav je bil dedni delež, ki bi ga sicer dedovala kot zakonita dedinja, vpisan na prvo toženko. O teh vprašanjih se zato Vrhovno sodišče ni izrekalo.

Glede oblikovanja povračilnega zahtevka (dopuščeno vprašanje)

10Po ZFPPIPP je treba v primerih, ko zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka nastane povračilni zahtevek, ta zahtevek uveljavljati hkrati z izpodbojno tožbo (tretji odstavek 277. člena ZFPPIPP).² Povračilni zahtevek nastane v primerih, ko je oseba, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, na podlagi tega dejanja prejela izpolnitev svoje terjatve; stečajnemu dolžniku mora vrniti, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, če to ni več mogoče, pa plačati denarno nadomestilo (drugi odstavek 278. člena ZFPPIPP). Po tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP je treba izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, uveljavljati z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1),³ razen če izbris izpodbijanih vpisov ni dovoljen po tretjem odstavku 244. člena ZZK-1⁴.

11V času uveljavitve ZZK-1 je bila vsebina določbe 1. točke drugega odstavka 243. člena naslednja: "Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je postala neveljavna šele potem, ko je bila opravljena, če se z izbrisno tožbo uveljavlja tudi zahtevek za razveljavitev pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo."

Z novelo ZZK-1C⁵ je bilo besedilo 243. člena zakona dopolnjeno in spremenjeno tako, da je po veljavnem besedilu ZZK-1 ustrezna določba vsebovana v 2. točki tretjega odstavka 243. člena in sicer: "Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je postala neveljavna šele po trenutku, od katerega učinkuje izpodbijana vknjižba, če izbrisni upravičenec z izbrisno tožbo poleg zahtevka za izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tudi zahtevek za razveljavitev ali razvezo zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo."

V literaturi⁶ se poudarja, da se vsebinsko ta določba ZZK-1 ni v ničemer spremenila in pomeni, da je mogoče z izbrisno tožbo izpodbijati tudi vknjižbo, ki je postala neveljavna šele po trenutku začetka njenega učinkovanja, če se hkrati uveljavlja razveljavitev (ali razveza) zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, torej tistega zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga razpolagalnega pravnega posla.

12Vrhovno sodišče sicer pritrjuje sodišču druge stopnje, da gre v obravnavanem primeru za povsem specifično, v dosedanji sodni praksi nezaznano situacijo. Izpodbojno dejanje je sklenitev dednega dogovora, vendar ta ni bil neposredna podlaga za vknjižbo druge toženke; slednja se je namreč vknjižila na podlagi sklepa o dedovanju, v katerega je zapuščinsko sodišče povzelo dedni dogovor. Posebnost obravnavanega primera je v tem, da zapis izpodbijanega dednega dogovora vsebinsko združuje več pravnih poslov. Prvi pravni posel, vsebovan v dednem dogovoru, zajema izjavo tožnice o sprejemu dediščine, njeno izjavo o odstopu dediščine sodedinji in izjavo druge toženke, da odstopljeni dedni delež sprejema. Zajema torej dvostranski pravni posel, s katerim dedič prenaša svoj dedni delež na spornih nepremičninah na sodediča, po tem ko je dediščino, ki je prešla nanj na podlagi zakona že prej (v trenutku zapustnikove smrti), tudi sprejel (drugi odstavek 136. člena ZD).⁷ Drugi v dednem dogovoru vsebovan pravni posel je dogovor o delitvi dediščine, po katerem toženki, ki sta dedovali nepremičnino zapuščino, v sorazmerju z velikostjo njunih dednih deležev (zakonitega oziroma druga toženka še odstopljenega) postaneta solastnici teh nepremičnin (dogovor o solastniških deležih dedinj - četrti odstavek 146. člena ZD). Osrednje izpodbojno dejanje je tako v resnici tožničin odstop dednega deleža drugi toženki, ki je formalno zapisan v obliki dednega dogovora. Zaradi specifične narave tega pravnega posla, ki je bil sklenjen, ko sta tožnica in druga toženka podpisali zapisnik o zapuščinski obravnavi, in je bil povzet v sklep o dedovanju, na podlagi katerega se v zemljiški knjigi vse vknjižbe izvedejo po uradni dolžnosti, poseben razpolagalni pravni posel za vknjižbo spornega tožničinega deleža na drugo toženko ni bil potreben.

13Glede izpodbijanja v stečaju ZFPPIPP vsebuje izrecno določbo, po kateri je mogoče pravno dejanje izpodbijati tudi, če je o pravici osebe, v korist katere je bilo pravno dejanje opravljeno, že odločeno s (pravnomočno) sodbo (prvi odstavek 274. člena ZFPPIPP).⁸ Če je v takem primeru zahtevku za izpodbijanje pravnega dejanja pravnomočno ugodeno, po določbi drugega odstavka 274. člena ZFPPIPP preneha pravni učinek izvršilnega naslova proti stečajnemu dolžniku.⁹

14Omenjeni tretji odstavek 275. člena ZFPPIPP torej predvideva, da je treba izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo¹⁰ v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1. Ta določba (oziroma ustrezna določba v noveli ZZK-1C) se sicer povsem ne prilega obravnavanem dejanskem stanu; nanj se nanaša določba tretjega odstavka 243. člena ZFPPIPP. V omenjeni določbi so še podrobneje razčlenjeni položaji iz drugega odstavka tega člena, dodani pa so še položaji, ko je bila vknjižba opravljena na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe (med njimi je izrecno omenjen tudi sklep o dedovanju), ki je postala neveljavna zaradi uspelega uveljavljanja izrednega pravnega sredstva.¹¹ V povezavi z omenjeno določbo 274. člena ZFPPIPP pa jo je mogoče smiselno uporabiti tudi v situaciji, ko učinki pravnomočne oziroma dokončne odločbe v delu prenehajo zaradi izpodbijta dolžnikovega pravnega dejanja, izraženega v njej.

15Vrhovno sodišče po obrazloženem pritrjuje revidentki, da je izbrala pravilno pravovarstveno zahtevo s tem, ko je kot povračilni zahtevek v skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP uveljavljala zahtevek izbrisne tožbe, in drugačno stališče sodišča druge stopnje nima podlage v materialnem pravu. Zmotno ga je sodišče druge stopnje utemeljevalo še z argumentom češ, da z njim tožnica v stečajno maso tudi ne bi ničesar pridobila. Poudariti je treba, da je za izbrisni zahtevek v skladu s prvim odstavkom 243. člena ZZK-1 aktivno legitimiran vsak, čigar stvarna ali obligacijska pravica na nepremičnini je bila z vknjižbo kršena. Že pred uveljavitvijo ZZK-1 sta sodna praksa in del teorije zavzela stališče, da je za vložitev izbrisne tožbe poleg osebe, ki je bila že vknjižena v zemljiški knjigi, aktivno stvarno legitimirana tudi oseba, katere pravica je bila prizadeta, čeprav še ni bila vpisana v zemljiško knjigo (originarni pridobitelj pravice).¹²,¹³. Okoliščina, da lastninska pravica tožnice (ki jo je na spornih nepremičninah dobila originarno, s trenutkom zapustnikove smrti)¹⁴ še ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ji zato aktivne legitimacije za izbrisni zahtevek ne jemlje, še manj pa pomeni, da zato izbrisnega zahtevka sploh nima.

Glede pravne podlage za vknjižbo lastninske pravice tožnice

16Zmotna je tudi ocena sodišča druge stopnje o neobstoju pravne podlage za zahtevek za neposredno vknjižbo (so)lastninske pravice v korist tožnice. Podlago za vknjižbo tožnice namreč pomeni sklep o dedovanju,¹⁵ ki v delu, v katerem so njegovi učinki obstali (oziroma niso prenehali zaradi uspešnega izpodbijta pravnega posla o prenosu dednega deleža tožnice na drugo toženko), v povezavi z dogovorom o solastniških deležih dedinj (v katerega ni bilo treba oziroma se ni posegalo), deklarira (so)lastninsko pravico tožnice.

Odločitev Vrhovnega sodišča

17Po obrazloženem je Vrhovno sodišče reviziji v delu, v katerem je bila dopuščena, ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje temu ustrezno spremenilo (prvi odstavek 380. člena ZPP). Kot že poudarjeno, revizija ni bila dopuščena glede vprašanja, ali je bil pravilno oblikovan tudi zahtevek za ugotovitev, da nima pravnih učinkov in za razveljavitev Sklepa o dedovanju. Glede tega vprašanja je sodišče druge stopnje zavzelo negativno stališče, ki je bilo podlaga za zavrnitev tega zahtevka, in Vrhovno sodišče v tem delu (v skladu z 371. členom ZPP) v odločitev sodišča druge stopnje ni smelo posegati. Prav tako revizija ni bila dopuščena glede vprašanja pravilnosti presoje sodišča druge stopnje, da je bila pri oblikovanju tožbenega zahtevka glede nepremičnine z ID znakom ... narejena (neodpravljiva) napaka s tem, ko je tožnica zahtevala od druge toženke kot povračilni zahtevek njen delež 1/6, čeprav je bil dedni delež, ki bi ga sicer dedovala kot zakonita dedinja, vpisan na prvo toženko. Omenjeni argument sodišča druge stopnje pomeni samostojen argument za zavrnitev tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na nepremičnino z ID znakom ..., zato je morala tudi v tem delu ostati sodba sodišča druge stopnje nedotaknjena.

18Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Pravdni uspeh tožnice pred sodiščema prve in druge stopnje je sedaj delen (približno polovičen), kar daje podlago za odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Tožnica je z revizijo uspela v celoti, zato ji morata toženki povrniti stroške revizije, stroške odgovora na revizijo pa morata nositi sami (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Višina teh je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo.

¹ V nadaljevanju Sklep o dedovanju.
² Sankcija za primer, če z izpodbojno tožbo ni hkrati uveljavljen tudi povračilni zahtevek, je zavrženje tožbe (prim. četrti odstavek 277. člena ZFPPIPP).
³ Ur. l. RS, št. 58/2003 in nasl.
⁴ Po tretjem odstavek 244. člena ZZK-1 zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v korist katerih je bila vknjižena pravica.
⁵ Ur. l. RS št. 25/1011.
⁶ Prim. Balažic Vladimir, Položaj ločitvenih upnikov v stečaju, Podjetje in delo, št. 6-7, 2013, str. 1229.
⁷ V skladu s prvim odstavkom 146. člena ZD sme dedič pred delitvijo prenesti svoj dedni delež samo na sodediča.
⁸ Tudi sicer so v pravni literaturi izražena stališča, da je dolžnikovo dejanje, izpodbojno z actio Pauliana, lahko tudi procesno oblikovano, na primer v sodni poravnavi ali sodbenem izreku, kar pomeni da se sme izpodbijati tudi izvršilni naslov; da možnosti izpodbijanja ne preprečuje okoliščina, da je za izpodbijano pravno dejanje tretji pridobil izvršilni naslov oziroma da je do njega prišlo v postopku prisilne izvršbe; da je nesprejemljivo, da bi bila pravna dejanja, pri nastanku katerih so udeležena sodišča oziroma drugi državni organi, izključena iz izpodbijanja, zato je mogoče izpodbijati tudi tisto, do katerega je prišlo v izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Prim. Žiga Razdrih, Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja: magistrska naloga, Ljubljana 2016.
⁹ Revizija sicer, kot pojasnjeno, ni bila dopuščena glede pravilnosti oblikovalnega zahtevka v delu, ki se nanaša na razveljavitev učinkov Sklepa o dedovanju, v zvezi s čimer je sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da zahtevek v tem delu nima podlage v materialnem pravu.
¹⁰ V literaturi se sicer opozarja, da upoštevaje, da je zakonodajalec predvidel, da se z izpodbojnim zahtevkom razveljavijo le učinki v relativnem razmerju (torej le med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje - prvi odstavek 271. člena ZFPPIPP), ni jasno, zakaj v primeru, ko je bilo na pa podlagi pravnega dejanja opravljena vknjižba lastninske pravice ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, zahteva kumulacijo izpodbojnega zahtevka z izbrisno tožbo, s katero se doseže absolutni učinek proti vsem. Prim. Hudej Jasna, Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, Podjetje in delo, št. 1, 2017, str. 133.
¹¹ Prim. Matjaž Tratnik, Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem in sodno prakso, GV založba, 2016.
¹² Po novelirani ureditvi ZZK-1C so izbrisno tožbo upravičeni vložiti tudi imetniki obligacijskih pravic na nepremični - torej osebe, ki razpolagajo le z zavezovalnim pravnim poslom (prvi in četrti odstavek 243. člena ZZK-1).
¹³ Prim. Hudej Jasna, Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, Podjetje in delo, št. 1, 2017, str. 133.
¹⁴ Prim. 132. člen ZD.
¹⁵ Za razliko od izbrisne tožbe drugih originarnih pridobiteljev, glede katerih pa se v literaturi opozarja, da jim izbrisna tožba ne prinese želenega učinka, ker z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja še ne pride do vknjižbe pravice v njihovo korist. Glede teh se sicer poudarja, da bi morali poleg izbrisne tožbe vložiti še zahtevek za ugotovitev svoje lastninske pravice. Prim. Hudej Jasna, Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, Podjetje in delo, št. 1, 2017, str. 133.