243. člen ZFPPIPP

Položaj fizične osebe v stečajnem postopku se po določilih ZFPPIPP razlikuje od položaja pravne osebe med drugim v tem, da pravna oseba z začetkom stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost, fizični osebi pa se ta le omeji.

Tako iz drugega odstavka 458. člena ZFPPIPP kot iz drugega odstavka 54. člena Uredbe izhaja, da obveščanje o začetku domačega stečajnega postopka obsega seznanitev znanih upnikov v tujini o začetku insolventnega postopka, o organu, ki je pristojen za sprejemanje prijav terjatev in o rokih ter posledicah zamude rokov. V primeru stečajnega postopka nad pravno osebo, kakršen je tudi obravnavani, je namen tega obvestila za znane upnike v tujini le preprečiti posledice, ki nastopijo s potekom roka za prijavo terjatev. V tovrstnih postopkih citirana določila o dolžnosti obveščanja tujih upnikov o insolventnih postopkih ne posegajo v določila o prekluzivnem roku za prijavo terjatev iz 59. člena ZFPPIPP in 55. člena Uredbe. Tako iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP kot šestega odstavka 55. člena Uredbe izhaja, da je v primeru stečajnega postopka nad pravno osebo začetek teka roka za prijavo terjatev vezan na objavo oklica o začetku stečajnega postopka. Uredba namreč veže začetek navedenega roka na prejem obvestila iz 54. člena zgolj v primeru, ko država članica v stečajnem postopku nad posameznikom, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, v register insolventn

Namen 458. člena ZFPPIPP in 54. člena Uredbe EU je, da se (znanim) upnikom stečajnega dolžnika, ki imajo stalno prebivališče oziroma se nahajajo v drugih državah članicah, zagotovi informacije o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom in o tem, kaj morajo storiti za pravilno in pravočasno prijavo terjatev, kot tudi o posledicah nepravočasnih prijav. Iz spisovnih podatkov izhaja, da upravitelj ni razpolagal s poslovno dokumentacijo dolžnika, saj primopredaja ni bila opravljena, in mu tako niso bili znani niti tuji niti domači upniki. Zato upravitelju ni mogoče očitati opustitve dolžnosti iz prvega odstavka 458. člena ZFPPIPP. Ker je vsebina obvestila iz drugega odstavka 458. člena ZFPPIPP enaka vsebini oklica o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, in ker se je A. A. kot zakoniti zastopnik družbe B. d. o. o. z njim lahko seznanil, glede na to, da je bil komercialist v stečajnem dolžniku, je bilo z oklicem zadoščeno določbi drugega odstavka 458. člena ZFPPIPP. Vedenje zakonitega zastopnika družbe z omejeno odgovornostjo se šteje kot vedenje pravne osebe.

Odmera komunalnega prispevka brez sprejetih podlag z odlokom ni dopustna.

Darilna pogodba, s katero je stečajni dolžnik sinu podaril več nepremičnin, predstavlja neodplačno razpolaganje v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ki ima lastnost izpodbojnega pravnega dejanja, za katerega je bil pravočasno uveljavljen zahtevek za njegovo izpodbijanje. Ker gre za izpodbojno zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, je bilo na stečajnemu dolžniku, da izpodbije, da so bili z navedenim neodplačnim razpolaganjem upniki oškodovani, ker je posledica darilne pogodbe zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če darilna pogodba ne bi bila sklenjena. Razpolaganj po začetku stečajnega postopka (dvigi iz transakcijskega računa in odpoved dediščini) stečajni dolžnik ne more opravičiti s sklicevanjem na nevednost, ker je menil, da do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka ni omejen v svoji poslovni sposobnosti.

Začetek stečajnega postopka nad tožnico oziroma neprijava terjatve toženke iz naslova komunalnega prispevka ni ovira za samo izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, saj za to zadevo relevantni zakoni (ZUP, ZFPPIPP in ZPNačrt) niso imeli (in tudi sedaj nimajo) določb o tem, da se postopek odmere komunalnega prispevka v primeru stečaja zavezanca ne bi smel voditi in v njem izdati odmerna odločba. Odmera komunalnega prispevka brez sprejetih podlag z odlokom ni dopustna. Ker toženka ob uvedbi obravnavanega upravnega postopka za odmero komunalnega prispevka (27. 6. 2011) ni imela za odmero potrebnega odloka o programu opremljanja (ta je bil namreč sprejet 12. 10. 2018 in je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, tj. 31. 10. 2018), sodišče zaključuje, da toženka ni imela pravnih podlag, ki bi ji omogočale izdati izpodbijano odločbo o odmeri komunalnega prispevka, pač pa bi morala v obravnavanem postopku, ki je bil začet na zahtevo tožnice, odločiti, da se komunalni prispevek ne odmeri.

Tako samostojni podjetnik kot tudi potrošnik, sta fizični osebi. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika. Oklic o začetku tega postopka, kot zakonsko posledico sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, je tudi objavilo na spletnih straneh AJPES-a s podatki iz drugega odstavka 243. člena ZFPPIPP (o sodišču, ki vodi postopek in opravilni številki zadeve, identifikacijskih podatkih o dolžniku, odločitev sodišča o začetku postopka, identifikacijskih podatkih o upravitelju, poziv upnikom, naj v treh mesecih prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice in pravnih posledicah zamude roka za prijavo ter dan objave oklica). Iz navedenega oklica nedvomno izhaja, da gre za začetek postopka osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika (in ne kot samostojnega podjetnika), zato ne gre za nobeno neskladje med sklepom o začetku postopka osebnega stečaja in njegovim oklicem, kot to zmotno meni pritožnik.

Oklic o začetku stečajnega postopka in o začetku postopka odpusta obveznosti se objavi na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, pri čemer velja neizpodbojna zakonska domneva, da je vsakdo z objavo na spletni strani seznanjen po preteku osmih dni po objavi. Odločitev o ustavitvi izvršbe je preuranjena. Sodišče namreč ni upoštevalo, da nepremičnina, ki je obremenjena s hipoteko in na katero se vodi predmetna izvršba, sodi v stečajno maso dolžnice in se že tudi prodaja v stečajnem postopku, saj pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom. Ker je v stečajnem postopku kot eno temeljnih načel uveljavljeno načelo koncentracije, ki preprečuje vodenje vzporednih postopkov prodaje premoženja stečajnega dolžnika, je usoda predmetnega izvršilnega postopka odvisna od faze in od izida stečajnega postopka, pri čemer nadaljnje postopanje izvršilnega sodišča v primeru prekinitve izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP narekujejo

Sodišče prve stopnje je opravilo celovito dokazno oceno, navedlo razloge za zavrnitev dokazov, za katere je ocenilo, da niso relevantni ter da z njimi tudi ni mogoče ugotavljati odločilnih dejstev in se tožnik neutemeljeno sklicuje na to, da je "sodišče popolnoma neargumentirano zavrnilo vse predlagane dokaze tožnika".

Upnik je bil glede na navedeno dne 1. 4. 2017 seznanjen s tem, da mora terjatev prijaviti v stečajnem postopku nad dolžnikom v roku treh mesecev po objavi oklica, ter opozorjen na pravne posledice nepravočasne prijave. Zato se ne more sklicevati na ravnanje izvršilnega sodišča, ki naj bi ga šele 28. 9. 2017 obvestilo, da se izvršba ustavi zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Posledice prepozne prijave tako upnik nosi sam.

Z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov. Z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka, z dnem ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.

Predloženo soglasje vložnice, ki ga je izdal tedanji direktor kot tedaj zakoniti zastopnik tožnice, ne more šteti kot veljavno soglasje iz četrtega odstavka 108. člena ZIL-1, ker je bilo predloženo uradu v postopku, ki se je zaključil (sicer tudi začel in vodil) po začetku stečajnega postopka zoper tožnico. Sklicevanja toženke, da je urad postopal pravilno, ker naj bi mu ne bilo znano, da je bil nad tožnico začet stečajni postopek, sodišče kot pravno nerelevantnega ne more sprejeti, saj gre za uradne podatke, ki so objavljeni na javno dostopnih spletnih straneh AJPES za objave v postopkih insolventnosti (122. člen ZFPPIPP) in ki jih mora vsak organ upoštevati po uradni dolžnosti.

S sklepom o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo je bil začet stečajni postopek nad tožnikom. To v obravnavanem primeru pomeni, da je prenehalo pooblastilo direktorju za zastopanje tožnika in je njegova zakonita zastopnica stečajna upraviteljica. Ker pa je temu tako, že iz tega razloga za izdajo izpodbijane odločbe niso bili izpolnjeni pogoji, ne glede na priloženo soglasje prejšnjega imetnika pravic. V skladu z načelom zakonitosti morajo namreč upravni organi odločati v skladu z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob izdaji odločbe in po veljavnih predpisih na dan izdaje odločbe (6. člen ZUP). Soglasje za vpis spremembe bi namreč morala podati zakonita zastopnica tožnika ob vložitvi vloge oziroma na dan izdaje odločbe, tj. stečajna upraviteljica.

Ker je stečajna upraviteljica priložila pritožbi sklep o pričetku stečajnega postopka proti tožeči stranki, trdi pa tudi, da je bil oklic o začetku stečajnega postopka opravljen isti dan, so nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka (244. člen ZFPPIPP). Ker je sodišče prve stopnje odločalo oziroma izdalo sklep, da se postopek ustavi zaradi neplačila sodne takse po datumu oklica, je podana relativna bistvena kršitev določb ZPP, saj bi moral biti postopek prekinjen.

Kadar zaradi naknadnih sprememb pri kupljeni nepremičnini kupec ne more izpeljati vpisa lastninske pravice, mora od stečajnega sodišča pridobiti nov sklep. Kadar kupec zaradi prezadolženosti nima interesa za prepis lastninske pravice, lahko upnik kupca to doseže s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ. Vendar prav zato, ker je kupec z nakupom na javni dražbi v stečajnem postopku originarno pridobil lastninsko pravico, zadošča, da vloži tožbo le zoper kupca.

Objava oklica začetka stečajnega postopka z vključenim pozivom upnikom, naj v določenem trimesečnem roku prijavijo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, je namenjena seznanitvi nedoločenega kroga upnikov s pravno pomembnim dejstvom začetka stečajnega postopka, od katerega je odvisen tudi način uveljavljanja pravnega varstva v zvezi z upnikovo terjatvijo in podučitvi upnikov o postopku uveljavljanja terjatev. Ker vsi upniki sodišču niso znani, včasih pa zaradi neurejene poslovne dokumentacije niti dolžniku samemu ne, bi bilo osebno vročanje oklica o začetku stečajnega postopka vsem upnikom stečajnega dolžnika praktično neizvedljivo. Da bi zakonodajalec omogočil seznanitev z začetkom stečajnega postopka in z načinom uveljavljanja pravnega varstva upnikov v zvezi z njihovimi terjatvami, je moral namesto osebne vročitve najti drug primeren način vročitve oklica o začetku stečajnega postopka. Kot tak primeren način je določil objavo na spletni strani AJPES. Pritožnik zato s pritožbenimi navedbami o razlogih za prijavo terjatve po preteku zakonskega roka za prijavo, ker o oklicu „ni bil obveščen pismeno“ in ker „elektronske pošte ni mogel sprejeti, ker ne poseduje računalniškeg

Na podlagi uporabe določb 443., 242., 243. in 244. člena ZFPPIPP je sodišče prve stopnje sprejelo nosilno stališče, da s predlogom za uvedbo stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe upnik poda le zahtevo za odločanje o pogojih za začetek stečajnega postopka, zato takšnega predloga ne gre enačiti s sodno zahtevo za izpolnitev obveznosti, ki jo stečajni upnik poda na način, da prijavi svojo terjatev v stečajnem postopku (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Zaradi navedenega je za tožnico v vmesnem času (to je od izbrisa C. iz sodnega registra z dne 9. 5. 2008 do začetka stečajnega postopka nad njenim kasneje najdenim premoženjem z dne 30. 1. 2013) obstajala nepremagljiva ovira, saj v procesnem smislu ni mogla biti nosilec pravic in obveznosti, zato je bilo v skladu s 360. členom OZ zastaranje terjatev tožnice zadržano. - Tako lahko takšen stečajni postopek po prepričanju sodišča druge stopnje služi le poplačilu obveznosti, ki so obstajale v trenutku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Obveznosti kapitalske gospodarske družbe, ki je prenehala z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, ne prenehajo (tako Načelno pravno mnenje z dne 21

Učinek pravnomočnega odpusta obveznosti, ki je bil v tem, da je prenehala upničina pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, je smiselno enak razveljavitvi izvršilnega naslova. Prepoved sodnega uveljavljanja ima za posledico izgubo pomena izvršilnega naslova.

Za nedovoljeno razpolaganje bi šlo le, če bi upoštevanje razpolaganja strank (konkretno pripoznave) pripeljalo do učinka, ki po materialnem pravu ne bi bil mogoč. Razpolaganje, ki zaradi neustrezno oblikovanega tožbenega zahtevka ne more proizvesti želenega učinka, pa ne more biti nedovoljeno, saj nima podlage v kogentni določbi materialnopravne narave.

Na dobesedno razlago določbe 243. člena ZFPPIPP bi bilo mogoče opreti stališče, da sodišče ni ravnalo napak, ko upnikov ni opozorilo na (novo) procesno zahtevo, ki jo je uveljavila novela ZFPPIPP-C z določbo 123.a člena. Potem, ko je zakonodajalec presodil, da je upnike treba posebej opozoriti na nekatere procesne zahteve in posledice njihovega nespoštovanja, pa ustavi prijazna razlaga ne le omogoča, ampak zahteva od sodišča takšno uporabo določbe 243. člena ZFPPIPP, da v oklicu opozori upnike na vse procesne zahteve, katerih nespoštovanje ima za posledico izgubo pravic. Zaradi pomanjkljivega in delno zavajajočega poziva upnikom, kako naj vložijo prijave terjatev, je bila z zavrženjem prijave, ki je bila sicer vložena v nasprotju z določbo 123.a člena ZFPPIPP, upniku onemogočena možnost obravnavanja obstoja njegove terjatve pred sodiščem, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila kršena tudi določba 23. člena Ustave.