VSC Sklep I Ip 39/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnici sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, upnikoma pa sta dolžni v osmih dneh od vročitve tega sklepa povrniti njune stroške pritožbenega postopka v znesku 224,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnic (I. točka izreka) in jima naložilo, da morata upnikoma v roku osem dni povrniti 223,99 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), ter odločilo, da dolžnici nosita sami svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2Dolžnici po pooblaščencu vlagata zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odloči o ugovoru dolžnic oziroma podredno, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navajata, da sodišče prve stopnje ni navedlo in ni upoštevalo, da sta upnika v odgovoru na ugovor sama napisala, da so sodišču prve stopnje znane okoliščine o vodenju dveh postopkov med istima strankama in da bosta upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi umaknila sodni postopek na izpraznitev in izročitev sporne nepremičnine, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. P 7/2023. To dokazuje, da isto sodišče prve stopnje sočasno vodi dva povsem identična sodna postopka na izpraznitev in izročitev nepremičnine (oba se glasita na identičen zahtevek), in so utemeljene ugovorne navedbe o litispendenci. Sodišče prve stopnje je zato zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje ni navedlo konkretnih dejstev in razlogov, zakaj ugovora litispendence ni upoštevalo. Uveljavljata zmotno uporabo materialnega prava, saj bi moralo sodišče sklep o izvršbi zavreči ne glede na spremembo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Uveljavljata bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Če bi upnika želela vložiti predlog za izvršbo na podlagi določb ZFPPIPP, bi morala pred tem najprej umakniti tožbo, ki se vodi pod opr. št. P 7/2023. V nasprotnem primeru lahko pride do absurdne situacije, da bosta dolžnici izseljeni po sklepu sodišča v tem izvršilnem postopku in bo še vedno v teku postopek po tožbi upnikov na izpraznitev in izročitev nepremičnine, ker upnika ne želita in nočeta umakniti vložene tožbe.

3Upnika po pooblaščenki v odgovoru na pritožbo predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo dolžnic zavrne in jima naloži povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov (priglašata stroške odgovora na pritožbo), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi. Pritrjujeta razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in dodajata, da bo sodišče prve stopnje v pravdnem postopku P 7/2023, ko bo sklep o izvršbi postal pravnomočen, lahko odločilo, da upnika nimata več pravnega interesa in bo tožbo zavrglo. Upnika nista predlagala novega izvršilnega postopka, ampak sta po sproženem pravdnem postopku zaradi spremenjene določbe 395. člena ZFPPIPP zoper dolžnici sprožila obravnavani izvršilni postopek.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen in mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Razlogi za ugovor so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.¹

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja dejstva (ki niso pritožbeno izpodbijana):

- v obravnavani zadevi je bil sklep o izvršbi z dne 22. 11. 2023 izdan zaradi uveljavitve nedenarne terjatve (izpraznitev in izročitev nepremičnine²) ter izterjave denarne terjatve (stroškov postopka) na podlagi izvršilnega naslova - sklepa Okrožnega sodišča v Celju o prodaji St ... z dne 21. 7. 2022;

- sklep o prodaji St ... z dne 21. 7. 2022 je postal pravnomočen dne 6. 8. 2022;

- iz sklepa St ... z dne 14. 11. 2022 je razvidno, da je bila sporna nepremičnina izročena kupcema (upnikoma tega postopka), in sicer vsakemu do 1/2 celote; sklep je postal pravnomočen dne 30. 11. 2022;

- pred sodiščem prve stopnje je v teku pravdni postopek P 7/2023 po tožbi tožnikov (v obravnavani izvršilni zadevi upnikov) zoper toženki (v tem postopku dolžnici) zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine - med drugim tudi sporne nepremičnine (parc. št. 43/145 k. o. ...).

7Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugovor dolžnic zavrnilo, ker je presodilo, da je ugovor litispendence neutemeljen, drugih ugovornih razlogov po 55. členu ZIZ pa dolžnici nista navedli.

8Dolžnici v pritožbi ponavljata ugovorne navedbe o litispendenci zaradi že začete pravde P 7 /2023 med upnikoma (tožnikoma) in dolžnicama (toženkama) zaradi zaradi izpraznitve in izročitve (tudi) sporne nepremičnine. Smiselno uveljavljata, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi citirane pravde predlog upnikov za izvršbo zavreči. Te pritožbene navedbe so neutemeljene.

9Pravila o litispendenci, ki veljavo za pravdni postopek, je treba v postopku izvršbe uporabiti smiselno (15. člen ZIZ). Za pravdni postopek velja, da, dokler pravda teče, se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami; če pa se takšna pravda začne, sodišče zavrže tožbo (tretji odstavek 189. člena ZPP). Litispendenca v izvršilnem postopku je podana, če gre za izvršilna postopka med istima strankama, za izterjavo istih terjatev in za ista izvršilna sredstva v obeh postopkih.³

10Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da ugovor litispendence, ki ga dolžnici podajata zaradi dveh istočasno vodenih postopkov - izvršilnega in pravdnega, ni utemeljen, saj se postopka nanašata na različni fazi postopka in torej ne gre za dva identična postopka in tudi ne za dva identična zahtevka. V pravdnem postopku upnika kot tožnika s tožbo uveljavljata izpraznitev in izročitev v posest (med drugim) sporne nepremičnine in povrnitev stroškov pravdnega postopka; upnika torej zahtevata pravno varstvo z namenom pridobitve izvršilnega naslova. V obravnavanem izvršilnem postopku pa upnika na podlagi spremenjene zakonodaje ZFPPIPP s predlogom za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 40. člena ZIZ) zahtevata uporabo prisilnih sredstev (izvršbo z izpraznitvijo in izročitvijo sporne nepremičnine in izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet) za uveljavitev nedenarne in denarne terjatve; torej upnika zasledujeta realizacijo že izposlovanega izvršilnega naslova. Kot je materialnopravno pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je namreč sklep o prodaji izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom, ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (drugi in tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP), kupec nepremičnine, ki mu je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine, pa lahko na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji nadaljuje ali predlaga izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (peti odstavek 395. člena ZFPPIPP).⁴ Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da bi bil ugovor litispendence utemeljen le, če bi upnika v pravdnem postopku že dosegla izdajo izvršilnega naslova ter bi na podlagi njunega predloga potekala izvršba, tako da bi bila v teku dva izvršilna postopka (prvi na podlagi sklepa o prodaji stečajnega sodišča, drugi pa na podlagi odločbe pravdnega sodišča), za kar pa v obravnavanem postopku ne gre. Zato je sodišče pravilno odločilo, da ugovor dolžnic o litispendenci ni utemeljen. Pritožbena očitka o zmotni uporabi materialnega prava ter zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, uveljavljana v zvezi z ugovorom litispendence, glede na obrazloženo, nista podana.

11Prav tako ni podana uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ta absolutna bistvena kršitev je podana le v tistih primerih, ko sklepa zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takšnih pomanjkljivosti izpodbijani sklep nima. Sklep je obrazložen in ima potrebne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in niso nasprotni odločitvi v izreku, zato omogoča pritožbeni preizkus, kar je bistvena vsebina te postopkovne kršitve. Tudi ni utemeljen pritožbeno uveljavljani očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki ga pritožbeno sploh ni mogoče preizkusiti, saj ga dolžnici ne pojasnita oziroma ne konkretizirata nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa o vsebini listin in med samimi temi listinami.

12Dolžnici v pritožbi ne izpodbijata zaključka sodišča prve stopnje, da v ugovoru ostalih ugovornih razlogov po 55. členu ZIZ nista navedli (uveljavljali sta le ugovor litispendence, ki, kot je že bilo obrazloženo, ni utemeljen). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor dolžnic kot neutemeljen (četrti odstavek 58. člen ZIZ).

13Glede na neutemeljenost pritožbenih navedb, pri čemer pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je bilo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnici s pritožbo nista uspeli, zato krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka, morata pa v roku osem dni povrniti upnikoma, ki sta odgovorila na pritožbo, njune potrebne stroške odgovora na pritožbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ti stroški predstavljajo znesek 224,00 EUR; pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 6.000,00 EUR in vrednosti točke 0,6 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), in sicer je priznalo: 300 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 6 točk za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV v znesku 40,40 EUR (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT). Odmerjene stroške sta dolžni dolžnici plačati v roku osem dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

¹ Po prvem odstavku 55. člena ZIZ je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa: 1. če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno; 2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina; 3. če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva; 4. če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena; 5. če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično; 6. če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi; 7. če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena; 8. če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave; 9. če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel; 10. če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo; 11. če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu; 12. če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.
² Iz spisa je razvidno, da gre za nepremičnino z ID znakom parcela XXX 43/145, na kateri stoji stanovanjska hiša z evidentiranim naslovom ... (v nadaljevanju sporna nepremičnina).
³ Primerjaj na primer sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 651/2014 z dne 18. 8. 2014 in III Ip 2161/2018 z dne 27. 8. 2018 ter sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 1091/2016 z dne 7. 2. 2017.
⁴ Določba 395. člena ZFPPIPP je bila dopolnjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP (Ur. l. RS, št. 23/2023; v nadaljevanju ZFPPIPP-H) tako, da je bil k 395. členu ZFPPIPP dodan citirani peti odstavek. Dopolnjeni 395. člen ZFPPIPP se je z uveljavitvijo ZFPPIPP-H (to je 1. 11. 2023) začel uporabljati tudi v postopkih, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H (drugi odstavek 137. člena ZFPPIPP-H).