40. člen ZIZ

V skladu z določbo 17. člena ZIZ je izvršbo mogoče dovoliti na podlagi izvršilnega naslova, med drugim na podlagi izvršljive sodne odločbe. V skladu z določbo petega odstavka 40. člena ZIZ mora upnik predlogu za izvršbo, če izvršilni naslov predstavlja tuja sodna odločba, poleg izvršilnega naslova priložiti tudi listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pri presoji teh pogojev v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZIZ pravilno izhajalo iz določb Uredbe. V tem okviru je pravilno upoštevalo, da je v skladu z 39. členom Uredbe sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v tej državi članici, izvršljiva tudi v drugih državah članicah, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo, ter da mora za namene izvršitve sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v skladu s prvim odstavkom 42. člena Uredbe vlagatelj v državi članici organu, pristojnemu za izvršitev, predložiti izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti, in potrdilo, izdano v skladu s 53. členom, ki potrjuje izvršljivost sodne odločbe, ter vsebuje izvleček sodne odločbe in po potrebi pomembne informacije o

Ker je pridobitev podatkov o dolžnikovi zaposlitvi zagotovljena v okviru sodnega postopka, upnikova predhodna poizvedba ni potrebna za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ. V konkretnem primeru je pridobitev potrdila o izvršljivosti izvršilnega naslova vsebinsko in časovno povezana s pripravo predloga za izvršbo, zato so s tem povezani odvetniški stroški tudi po prepričanju pritožbenega sodišča že zajeti v nagradi po tarifni št. 31 OT.

Izključne pravice, ki so zagotovljene imetniku patenta, določa 18. člen ZIL-1. Tožnik ni navedel terjatve, v zavarovanje katere je predlagal izdajo začasne odredbe, oziroma ni navedel dejstev, ki bi omogočala presojo verjetnosti obstoja ali prihodnjega nastanka terjatve, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi navedb/dokazov upnice v predlogu za izvršbo (in ne na podlagi navedb/dokazov v odgovoru na ugovor), saj je izrecno ugotovilo, da je upnica že v predlogu za izvršbo jasno in določno navedla, da zapadlih obveznosti ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali premičnega premoženja, priložila je tudi sklep o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine in rubežni zapisnik. Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi kljub prejetim listinam iz predloga za izvršbo, s katerimi je upnica trdila in izkazovala, da je bila predhodna davčna izvršba neuspešna, ni uveljavljal, da bi bila v tej smeri podana procesna ovira za dovolitev izvršbe.

Skladno z načelom formalne legalitete je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo v zvezi s presojo, ali je konkretna terjatev tožencev, sedaj upnikov, za plačilo pravdnih stroškov razdelna ali nerazdelna. Iz (izreka) pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, solidarnost ne izhaja, zato gre za deljivo obveznost. Vendar pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje skupni znesek tožencem prisojenih pravdnih stroškov 825,04 EUR napačno razdelilo na šestine namesto na četrtine. Drži sicer, kot izhaja iz uvoda sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, da je v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, na strani tožene stranke prvotno bilo šest oseb, a sta dve od njiju med pravdo prenehali obstajati. Družba E. d. o. o. je bila iz sodnega registra izbrisana dne 27. 1. 2014 in družba G. d. d. - v stečaju dne 15. 8. 2015. To pomeni, da sta obe družbi prenehali obstajati, še preden je dolžnik H. H. v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani Pg 1/2009 vložil predlog z dn

OT v poglavju XXI. Posveti, nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter druge storitve v 43. tarifni številki predpisuje, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik po 5. točki za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk. Navedena določba torej daje podlago za plačilo samostojnih storitev, kadar te niso zajete že v nagrado po drugih tarifnih številkah. V primeru, ko odvetnik navedeno storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev. Dolžnik je dolžan povrniti upniku stroške, potrebne za izvršbo, vendar pa to še ne pomeni, da je dolžnik dolžan povrniti upniku vse stroške, temveč le tiste, ki so upniku dejansko nastali do vložitve predloga za izvršbo in jih je upnik izkazal in obseg t

V primeru, ko odvetnik storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev. Pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je sicer potrebna, saj mora upnik predložiti k predlogu za izvršbo potrdilo o izvršljivosti izvršilnega naslova, stroški za samo odvetniško storitev pa ne, ker se ta storitev povezuje s storitvijo odvetnika v zvezi s sestavo predloga za izvršbo in njegovo pripravo, ni bila pa opravljena kot samostojna storitev.

Bistvena sestavina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova sta med drugim izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, ki ju mora upnik k predlogu tudi priložiti (peti odstavek 40. člena ZIZ). Slednjega je torej pred vložitvijo predloga za izvršbo res potrebno pridobiti, vendar navedeno še ne pomeni, da je upnik za to storitev upravičen v vsakem primeru oziroma avtomatsko. Opravo te storitve mora izkazati.

Treba je upoštevati, da v obravnavani zadevi ne gre za običajno izvršbo na podlagi verodostojne listine, temveč je predmetni postopek izvršba na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom ZIZ. Tako kot upnik, ki predlaga izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, mora upnik pri tej vrsti izvršbe na podlagi verodostojne listine menico, na kateri temelji svoj izvršilni predlog, le-temu priložiti. Sklepi o izvršbi na podlagi priložene menice se tako ne izdajajo samodejno, sodišče predlog za izvršbo na podlagi priložene menice že v fazi dovolitve preizkusi po vsebini, tako na podlagi trditvene podlage v predlogu za izvršbo, kot tudi na podlagi izvršilnemu predlogu priložene menice in morebitnih drugih listin. Ker so torej zahteve do upnika glede trditvene in dokazne podlage v dovolitvenu fazi precej večje kot pri običajni izvršbi na podlagi verodostojne listine, mora enako veljati tudi za zahteve do dolžnika glede obrazloženosti ugovora. Povedano še drugače, dolžnik hitreje doseže prag obrazloženosti ugovora pri običajni izvršbi na podlagi verodostojne listine kot pa pri izvršbi na podlagi priložene menice. Zgolj splošno zatrjevanje, da dolga ni, ne more predstavljati pravno relev

Res ima sicer upnik pravico do proste izbire izvršitelja in res je v konkretnem primeru upnik svojo izbiro sodišču prve stopnje in Zbornici izvršiteljev Slovenije sporočil še pred razrešitvijo prvotnega izvršitelja, vendar ničesar od navedenega ne spremeni dejstva, da je na podlagi odločbe predsednika Zbornice izvršiteljev Slovenije določena izvšiteljica prevzemnica morala prevzeti predmetni spis in ga vpisati v evidenco. To dolžnost je imela na podlagi tretjega odstavka 291. člena ZIZ, ki izvršitelju nalaga vodenje evidence o izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev, zakon pa s tem v zvezi ne razlikuje med zadevami, ki jih kot nove prejeme na podlagi sklepa o izvršbi, in med tistimi, ki jih prejme kot prevzemnik od drugega izvršitelja. Z dodelitvijo spisa izvršiteljici prevzemnici (že) po navedeni odločbi predsednika Zbornice izvršiteljev Slovenije (čeprav o tem ni bil izdan še poseben sklep sodišča) je zanjo nastala dolžnost prevzete spise ustrezno označiti in vnesti v svojo evidenco, kot je določeno v 30. členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je na podlagi odločbe predsednika zbornice izvršiteljev določena izv

Na podlagi določb 40. člena ZIZ mora upnik v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, med drugim, navesti dolžnikovo obveznost (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ) in predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov (peti odstavek 40. člena ZIZ). V skladu z načelom stroge formalne legalitete sme sodišče izvršbo dovoliti le za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnega naslova (17. člen ZIZ). V ta namen mora zato ob dovolitvi izvršbe opraviti preizkus, ali terjatev, ki jo uveljavlja upnik, ima podlago v izvršilnem naslovu. Sodišče druge stopnje na načelni ravni soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko sodišče preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom opravi le, če je terjatev (dolžnikova obveznost) v predlogu za izvršbo opredeljena tako, da takšen preizkus omogoča. Vendar pa ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na vsebino predloga za izvršbo in vsebino izvršilnega naslova zmotno zaključilo, da v obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen. Res je, da so v izvršilnem naslovu stroški upnika odmerjeni v znesku 97,12 EUR in da bi bil upnik zakonske zamudne obresti od tega zneska upravičen zahtevati že od 31. 1. 2012 dalj

Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete vezano. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti. Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Načelo formalne legalitete izvršilnemu sodišču ne dovoljuje, da bi samo dopolnjevalo izvršilni naslov na način, da bi z nadaljnjim pravnim sklepanjem razbralo obveznost, ki neposredno v izreku sodbe kot izvršilnem naslovu ni zapisana. Predmet obveznosti je določen, če je jasno, enopomensko individualiziran, če je po objektivnih merilih določljiv, ali če izvršilni naslov vsebuje podatke, s pomočjo katerih ga je mogoče določiti. Povedano drugače: konkretiziran mora biti do te mere, da je terjatev

Upnik pritožbeno ne izpodbija povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil s sklepom pozvan na dopolnitev predloga za izvršbo in da v določenem roku predloga za izvršbo ni dopolnil.

Dolžnik bi moral trditve o omejitvi in črpanju zavarovalne vsote, kar mu je bilo nedvomno znano, navesti najpozneje do zaključka glavne obravnave pred sodišče prve stopnje v pravdi. Sodišči prve in druge stopnje pa sta z ravnanji v nasprotju z načelom stroge formalne legalitete iz prvega odstavka 17. člena ZIZ zagrešili bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 8. točke prvega odstavka 55 člena ZIZ v zvezi s 17. členom ZIZ.

Ob doslednem pravnem pojmovanju odločba sklada ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo preživninskih terjatev v višini nadomestila preživnine, ampak javno listino iz prvega odstavka 24. člena ZIZ, ki izkazuje prehod preživninske terjatve preživninskega upravičenca do preživninskega zavezanca v višini priznanega nadomestila preživnine na sklad. Položaja, ko pride po izdaji izvršilnega naslova, s katerim je določena preživninska obveznost dolžnika, do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče enačiti s položajem, ko izvršilni naslov preneha veljati zaradi prenehanja otrokovega rednega šolanja po 18. letu starosti, sklenitve zakonske zaveze ali dopolnjenega 26. leta starosti. V teh primerih že po zakonu (ex lege) preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in otroka, ki sta ga starša dolžna preživljati, pa ne preneha pravica do preživljanja, temveč nastopi položaj

Pri razlagi izvršilnega naslova pri sklepih, izdanih v postopkih motenja posesti, je potrebno upoštevati, da se prepovedni del odločitve razlaga v povezavi z ugotovitvenim delom. Zahtevek zaradi motenja posesti je res dajatveni, vendar sodna praksa dopušča tudi oblikovanje posebej ugotovitvenega zahtevka in posebej dajatvenega zahtevka, kot so ga oblikovale tožeče stranke v tožbi in je oblikovan posledično v izreku izvršilnega naslova. Torej sodna praksa dopušča, da se poleg prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti. Tak tožbeni zahtevek in posledično tak izrek v sodni odločbi pa je šteti kot celoto in ga je treba tudi obravnavati kot celoto. S tem, ko se najprej v sklepu o motenju posesti ugotovi način motenja posesti, je določno opredeljen dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi, posledično pa zadostuje potrdilo o izvršljivosti dajatvenega dela.

Ker tožeča stranka ni predlagala ustreznega izvršilnega sredstva, je že predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, zato do vprašanja, ali bi bilo mogoče sklep o začasni odredbi, ki ne vsebuje izvršilnega sredstva, realizirati z določitvijo sodnih penalov, sploh ne more priti. Tudi sicer pa je sodna praksa že zavzela stališče, da določitev sodnih penalov na podlagi sklepa o začasni odredbi ni mogoča, v bistvenem zato, ker ima že sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi.

Ker gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel številke transakcijskega računa dolžnika, na katerem naj se opravi izvršba, prav tako ni podal identifikacijskih podatkov, na podlagi katerih bi sodišče lahko po uradni dolžnosti preverilo obstoj premoženja dolžnika v Republiki Sloveniji. Posledično je sodišče prve stopnje ugotovilo, da krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti.

Kot potrebne je mogoče šteti poizvedbe glede dolžničinega lastništva motornih vozil, saj je upnik, ki je sicer predlagal izvršbo na vse premičnine dolžnice, kot primarni predmet, ki naj se zarubi, izrecno predlagal dolžničino osebno vozilo, čemur je sodišče v sklepu o izvršbi tudi sledilo. Kot potrebne za izvršbo je treba šteti tudi poizvedbe o dolžničini EMŠO oziroma davčni številki. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 40. člena ZIZ morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, torej osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka. Ker iz izvršilnega naslova ni razviden niti datum rojstva dolžnice niti njen EMŠO oziroma davčna številka, je bila pridobitev tega podatka potrebna za obravnavni izvršilni postopek, saj brez tega podatka upnik ne bi mogel vložiti popolnega predloga za izvršbo.

Upnik so bili pozvani k dopolnitvi predloga za izvršbo tako, da sodišču glede na 2. točko drugega odstavka 22. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah predložijo potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma drugega organa o pravnomočnosti sodbe po pravu države, v kateri je bila izdana, potrdilo o izvršljivosti pod prejšnjo alinejo navedene odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana, in potrdilo, da je bila stranka, ki ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države, ki je odločbo izdala, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo; v primeru, da je stranka procesno nesposobna, pa tudi potrdilo, da je bila pravilno zastopana. Sodišče se v izpodbijanem sklepu ni v ničemer opredelilo do navedb upnikov, da jim hrvaško sodišče zahtevanega potrdila ne izda in da očitno ocenjuje, da je zahtevi iz 2. točke drugega odstavka 22. člena Pogodbe zadoščeno že s predložitvijo prvostopenjske sodbe s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti v povezavi z drugostopenjsko sodbo, iz katere izhaja, da v postopku niso bile zagrešene nobene procesne napake, stranke pa so v postopku