VSL Sklep I Cp 180/2024

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dosedanji potek postopka in izpodbijana odločitev:

1Sodišče prve stopnje je vodilo postopek določitve pripadajočega zemljišča stavbi na naslovu A. (v naravi B.), po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča.¹

2Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 10. 2022 (ki je postal pravnomočen v zvezi s sklepom naslovnega sodišča I Cp 303/2023 z dne 10. 5. 2023) ugotovilo, da sta nepremičnini parc. št. 1348/2 in 1348/3, k. o. ..., pripadajoče zemljišče in splošni skupni del stavbe z ID znakom 0000-1534 na naslovu A., ki stoji na nepremičnini parc. št. 1349/11, k. o. ... (I. točka izreka); da sta nepremičnini 1348/2 in 1348/3 last vsakokratnega lastnika stavbe na naslovu A., ki stoji na nepremičnini 1349/11 (II. točka izreka), in odredilo, da se nepremičnini 1348/2 in 1348/3 v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka ugotovitve pripadajočega zemljišča vpišeta v zemljiško knjigo kot splošni skupni del stavbe iz I. točke izreka tega sklepa (III. točka izreka sklepa z dne 27. 10. 2022).

3Z izpodbijanim popravnim sklepom je sodišče prve stopnje svoj sklep z dne 27. 10. 2022 popravilo tako, da se ugotovi, da sta nepremičnini parc. št. 1348/2 in 1348/3 pomožni nepremičnini glavne nepremičnine parc. št. 1349/11, k. o. ...² (I. točka izreka popravljenega sklepa); v II. točki izreka popravljenega sklepa je v en odstavek združilo I. in II. točko izreka sklepa z dne 27. 10. 2022; nepremičnini 1348/2 in 1348 se v vrstnem redu zaznambe postopka ugotovitve pripadajočega zemljišča vpišeta v zemljiško knjigo kot pomožni nepremičnini glavne nepremičnine parc. št. 1349/11 (III. točka izreka popravljenega sklepa).

4Tako odločitev je sprejelo, ker je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo vpis oziroma realizacijo pravnomočnega sklepa z dne 27. 10. 2022 iz razloga, ker stavba z ID znakom 0000-1534, v korist katere naj bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis pripadajočega zemljišča, v zemljiški knjigi ne obstoji.

Pritožbeni postopek:

5Zoper popravni sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka in med drugim navaja, da je sodišče prve stopnje vsebinsko poseglo in spremenilo izrek pravnomočnega sklepa. S tem je kršilo določbo 328. člena Zakona o pravdnem postopku,³ storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker nasprotni udeleženki ni omogočilo izjave, in nedopustno poseglo v načelo pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS. S popravnim sklepom se lahko popravijo napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in skladnost prepisa odločbe iz izvirnikom, I. in III. točka izreka izpodbijanega sklepa pa ne predstavljata ničesar od navedenega, temveč vsebinsko dopolnitev in vsebinsko spremembo pravnomočnega sklepa z dne 27. 10. 2022. Predlagateljica nikoli ni trdila, da bi sporni nepremičnini predstavljali pomožno nepremičnino glavne nepremičnine, ni podala nobenih navedb v zvezi s tem in posledično se o tem nasprotna stranka ni izjavila. V 127.a členu Stvarnopravnega zakonika⁴ je določeno: če je raba nepremičnine (pomožna nepremičnina) trajno potrebna za redno rabo ene ali več nepremičnin ali posameznih delov zgradb (glavna nepremičnina), lahko imetnik svojo lastninsko pravico ali stavbno pravico na pomožni nepremičnini poveže s svojo lastninsko pravico ali stavbno pravico na glavni nepremičnini tako, da so predmet razpolaganja kot celota (povezane nepremičnine). Pripadajoče zemljišče pa je po prvem odstavku 42. člena ZVEtL-1 tisto, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Ali neko zemljišče predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi po ZVEtL-1, sodišče zgolj ugotovi, pomožna nepremičnina pa ni položaj, ki bi nastal po samem zakonu, temveč zgolj na podlagi izjave volje lastnika. Prvostopenjsko sodišče v ZVEtL-1 nima pravne podlage, da ugotavlja, ali določena nepremičnina predstavlja pomožno nepremičnino glavne nepremičnine.

6Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev; med drugim navaja, da je sodišče s sklepom z dne 10. 5. 2023 (pravilno: 27. 10. 2022) ustrezno ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča stavbe in obstoj lastninske pravice lastnika stavbe na njem. S sklepom je bilo (pa četudi opisno - z navedbo parcele, na kateri stavba stoji) odrejeno zgolj, da se izvede ustrezen zemljiškoknjižni vpis, iz katerega bo razvidno, da sta predmetni nepremični v lasti vsakokratnega lastnika stavbe, stoječe na parceli 1349/11. Sklep ima v tem delu naravo odredbe, o sami dopustnosti vknjižbe lastninske pravice pa skladno z določbami Zakona o zemljiški knjigi⁵ odloča sodišče v zemljiškoknjižnem postopku. Že vsebina sklepa z dne 27. 10. 2022 predstavlja ustrezno podlago za izvedbo zemljiškoknjižnega vpisa. Okrajno sodišče v Ljubljani je zaradi jasnosti in zagotovitve zemljiškoknjižne izvršitve vsebinskega dela odločitve o pripadajočem zemljišču popravilo izrek sklepa tako, da je med drugim dodalo ugotovitev, da sporni parceli predstavljata pomožni nepremičnini glavne nepremičnine parc. št. 1349/11. Popravek je zgolj tehnične narave, saj z njim ni poseženo v vsebino sklepa, s katerim je pravnomočno odločeno, da sta nepremičnini 1348/2 in 1348/3 pripadajoče zemljišče stavbe z ID znakom 0000-1534 na naslovu A., ki stoji na parceli 1349/11, ter da sta last vsakokratnega lastnika navedene stavbe.

7Pritožba ni utemeljena.

Glede procesnih kršitev:

8Sodišče prve stopnje ni prekršilo pravice do izjave nasprotne udeleženke, saj zakon ne predvideva, da bi se stranki pred izdajo popravnega sklepa morala omogočiti posebna izjava o tem (primerjaj 328. člen ZPP).

9Tudi ne gre za kršitev načela pravnomočnosti in posledično pravne varnosti. Popravni sklep je možno izdati tudi po pravnomočnosti odločbe, kar je razvidno že iz dikcije prvega odstavka 328. člena ZPP: Predsednik senata kadar koli popravi […]⁶ V pritožbi citirano načelo, da pravna varnost zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne sodbe, zato naj bi institut pravnomočnosti prevladal nad načeloma materialne resnice in zakonitosti, ima številne izjeme; poleg izrednih pravnih sredstev je ena od zakonsko predvidenih izjem tudi možnost izdaje popravnega sklepa.

10Na ostale navedbe v zvezi s procesnimi kršitvami bo odgovorjeno v nadaljevanju.

Glede pogojev za izdajo popravnega sklepa:

11Pritožba ima načeloma prav, da sodišče s predmetnim popravnim sklepom ni popravilo očitnih pisnih, računskih pomot ali pomanjkljivosti v obliki (primerjaj 328. člen ZPP). Povsem nova je I. točka izreka popravnega sklepa, ki ugotavlja, da sta sporni parceli pomožni nepremičnini glavne nepremičnine - parcele 1349/11, na kateri stoji stavba; tudi sprememba v III. točki izreka izpodbijanega popravnega sklepa ni zgolj poprava tehničnega lapsusa, saj je v odredbi za vknjižbo pojem splošni skupni del zamenjan s pojmom pomožni nepremičnini glavne nepremičnine.

12Vendar pa je treba upoštevati, da se določbe ZPP v nepravdnih postopkih uporabljajo smiselno (42. člen Zakona o nepravdnem postopku⁷). Nepravdni postopek se od klasičnega adversarnega pravdnega postopka razlikuje v tem, da sodišče ne rešuje spora med dvema strankama, ki bi se tikal zgolj njiju, temveč ureja razmerje med dvema ali več strankami. V teh postopkih je pogosto prisoten tudi javni interes. ZVEtL-1 (in pred njim ZVEtL) je bil sprejet predvsem z namenom, da se uredijo neurejene zemljiškoknjižne evidence, kar je (tudi) v javnem interesu. Sodišče je, čeprav gre za predlagalni postopek, postavljeno v vlogo aktivnega subjekta, katerega končna naloga je urediti konkretno situacijo in ne le presoditi o utemeljenosti predlagateljevega zahtevka z vidika zatrjevanih in ugotovljenih dejstev ter predlaganih dokazov in materialnega prava.⁸ Namen postopkov po ZVEtL-1 je, da se razmerje uredi čimbolj celovito. Sodnik ima v teh postopkih mnogo bolj aktivno vlogo kot v pravdnem postopku in široka inkvizitorna pooblastila. Sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predlog predlagatelja in lahko sporno razmerje uredi tudi drugače, kot predlaga predlagatelj.⁹

13Zadeva VSL I Cp 1845/2022 z dne 26. 1. 2023, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, res ni povsem identična, je pa tu obravnavani zadevi podobna (in zato uporabljiva sodna praksa) v bistvenem: šlo je za postopek po ZVEtL-1, katerega značilnosti so bile pojasnjene v prejšnjih odstavkih; šlo je za popravo oziroma spremembo, ki presega domet stroge jezikovne razlage 328. člena ZPP.¹⁰

Glede vsebine spremembe v izpodbijanem popravnem sklepu:

14Res je, kar poudarja pritožba, da pojma pripadajočega zemljišča in pomožne ali povezane nepremičnine nista identična, vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati razvoj in namen obeh institutov. Pojmi pomožne, glavne in povezane nepremičnine so bili uvedeni s spremembo SPZ,¹¹ pri čemer so se določbe 127.a do 127.č člena SPZ o povezanih nepremičninah pričele uporabljati 1. 7. 2021 (25. člen SPZ-B). Pripadajoče zemljišče je mogoče vknjižiti le pri stavbi, ki je v etažni lastnini in je predmet samostojnega zemljiškoknjižnega vpisa (11. člen ZZK-1¹²), medtem ko se stavba, ki ni v etažni lastnini, kot samostojna stavba ne vpisuje v zemljiško knjigo. Zato pri takšni stavbi tudi ni mogoče vknjižiti pripadajočega zemljišča.¹³ SPZ-B je uvedel institut povezanih nepremičnin: ta ureja tiste primere, ko ima določena nepremičnina (t. i. pomožna nepremičnina) enako funkcijo kot skupni del zgradbe v etažni lastnini, vendar v tem primeru ta ne služi posameznemu delu zgradbe, ampak eni ali več nepremičninam, na katerih stojijo stavbe (enodružinske hiše), ki sicer niso v etažni lastnini (t. i. glavne nepremičnine).¹⁴

15Postopek po ZVEtL-1 se uporablja za določitev oziroma ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam, ki so bile zgrajene pred 1. januarjem 2003 (2. točka prvega člena ZVEtL-1); edina pogoja za začetek postopka sta, da je bila stavba zgrajena pred 1. januarjem 2003 in da lastnik stavbe v zemljiški knjigi še nima vpisane lastninske pravice na njenem pripadajočem zemljišču (primerjaj 41. člen ZVEtL-1). ZVEtL-1 pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v smislu zemljišča, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe v smislu 42. člena ZVEtL-1) ne razlikuje med stavbami v etažni lastnini in stavbami, ki niso v etažni lastnini, saj za obe vrsti stavb predvideva enake pogoje in postopek za ugotavljanje pripadajočega zemljišča v smislu 42. člena ZVEtL-1. Pripadajoča (prej: funkcionalna) zemljišča so se v postopkih po ZVEtL-1 določala tudi pri stavbah, ki niso v etažni lastnini, kar v sodni praksi nikoli ni bilo sporno.¹⁵

16Pravno zmotno je pritožbeno naziranje, da prvostopenjsko sodišče v ZVEtL-1 nima pravne podlage, da ugotavlja, ali določena nepremičnina predstavlja pomožno nepremičnino glavne nepremičnine in da to sploh ne more biti predmet odločanja v postopkih po ZVEtL-1. Eden glavnih namenov postopka po ZVEtL-1 je ureditev neurejenih razmerij, v zvezi s čimer ima sodišče tudi široka inkvizitorna pooblastila, na predlog predlagatelja pa ni vezano. Ker ZVEtL-1 v zvezi z uvedbo instituta povezanih nepremičnin ni bil noveliran (primerjaj prehodne in končne določbe SPZ-B), se nakazuje, da je v zvezi z zgoraj izpostavljenim vprašanjem nastala pravna praznina glede vprašanja, kako ravnati, če se izkaže, da zadevno zemljišče ni pripadajoče zemljišče, temveč pomožna nepremičnina. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to praznino mogoče in tudi nujno napolniti tako, da v takem primeru sodišče v postopku po ZVEtL-1 oblikuje povezane nepremičnine v smislu 127.a do 127.č člena SPZ.¹⁶

17Pravno zmotne so tudi pritožbene navedbe, da pomožna nepremičnina ni položaj, ki bi nastal po samem zakonu, temveč lahko nastane zgolj na podlagi izjave volje lastnika. V prvem odstavku 127.b člena SPZ je določeno, da se glede nastanka povezanih nepremičnin smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo etažno lastnino. Etažna lastnina pa lahko nastane tudi z odločbo sodišča in ne le s pravnim poslom (107. člen SPZ), zato ni nobene ovire, da tudi povezana nepremičnina nastane z odločbo sodišča.

18Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagateljica ni podala navedb o pomožnih nepremičninah in ni postavila predloga v tej smeri. Kot je bilo že pojasnjeno, se v nepravdnem postopku določbe ZPP uporabljajo smiselno. Predlagatelj mora opisati razmerje oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči (primerjaj 23. člen ZNP-1), določnega zahtevka v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP pa ni dolžan postaviti. V postopku po ZVEtL-1 je dovolj, da predlagatelj poda opis razmerja in (splošno) zahtevo po vzpostavitvi etažne lastnine in/ali določitvi pripadajočega zemljišča (26. in 47. člen ZVEtL-1). Na vsebino zahtevka sodišče v postopku po ZVEtL-1 ni strogo vezano, saj lahko odloči tudi v nasprotju s predlogom, celo v primeru, ko udeleženci taki odločitvi nasprotujejo (primerjaj drugi odstavek 48. člena ZVEtL-1).¹⁷ Predlog, da se določi pripadajoče zemljišče stavbi, omogoča sodišču prve stopnje, da v skladu s 23. členom ZNP-1 in 47. členom ZVEtL-1, upoštevaje posebno naravo postopka po ZVEtL-1, ki je tudi v javnem interesu, na podlagi takega predloga in pravilne uporabe materialnega prava sprejme tudi odločitev, da je sporno zemljišče pomožna nepremičnina v smislu določb 127.a do 127.č člena SPZ. Predlagateljica je ves čas postopka navajala, da sta predmetni nepremičnini bistvenega pomena in nujno potrebni za redno rabo stavbe, stoječe na parceli 1349/11, in predlagala, da se ugotovi, da sta last vsakokratnega lastnika te stavbe, s čimer je bila smiselno zatrjevana ustrezna povezanost predmetnih nepremičnin. Na pravno kvalifikacijo stranke sodišče ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato ni pomembno, da se predlagateljica ni izrecno sklicevala na obstoj povezanih nepremičnin v smislu določb 127.a do 127.č člena SPZ.

19Z odločbo o ugotovitvi pripadajočega zemljišča sodišče ugotovi obseg pripadajočega zemljišča stavbe in obstoj lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču (prvi odstavek 50. člena ZVEtL-1). Ti dve ugotovitvi (obseg pripadajočega zemljišča in njegovo lastništvo) sta bistveni in konstitutivni odločitvi sodišča v postopku ugotavljanja pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1.

Presoja pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje:

20Že v sklepu z dne 27. 10. 2022 je sodišče prve stopnje mdr. ugotovilo, da sta nepremičnini 1348/2 in 1348/3 last vsakokratnega lastnika stavbe na naslovu A., ki stoji na nepremičnini 1349/11 (II. točka izreka), torej je bila že v prvotnem sklepu ugotovljena funkcionalna povezanost spornih dveh parcel ne le s stavbo, temveč tudi z nepremičnino - zemljiščem parc. št. 1349/11. V srž teh odločitev (zajetih v I. in II. točki izreka sklepa z dne 27. 10. 2022 in ponovljenih v II. točki izpodbijanega sklepa) sodišče prve stopnje z izpodbijanim popravnim sklepom ni v ničemer poseglo, v ničemer ni zmanjšalo pravic ali povečalo bremen nasprotne udeleženke. O vseh zgoraj navedenih ključnih vprašanjih se je v postopku na prvi stopnji in nato tudi na pritožbeni stopnji (sklep z dne 10. 5. 2023) obširno razpravljalo, zato ne drži, da je bila v zvezi s tem nasprotni udeleženki kršena pravica do izjave.

21Z dodatno ugotovitvijo izpodbijanega sklepa, da sta sporni parceli pomožna nepremičnina glavne nepremičnine (parcele, na kateri stoji nevpisana stavba z naslovom A.), ni v ničemer vsebinsko poseženo v bistvo odločitve, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo in obrazložilo že v sklepu z dne 27. 10. 2022: bistven je zaključek, da sta navedeni parceli potrebni in namenjeni za redno rabo predlagateljičine nepremičnine in da sta zato njena last. Zato ne drži, da izpodbijani sklep nima razlogov, saj je razloge o v prejšnjem stavku navedenih odločilnih dejstvih sodišče prve stopnje zapisalo že v sklepu z dne 27. 10. 2022.

22Na pravni položaj nasprotne udeleženke v ničemer ne vpliva okoliščina, ali je lastninska pravica na spornih parcelah v korist predlagateljice vknjižena kot pripadajoče zemljišče oziroma splošni skupni del ali kot pomožna nepremičnina. S sklepom z dne 27. 10. 2022 (v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča z dne 10. 5. 2023) je že bilo pravnomočno odločeno, da sta sporni nepremičnini last vsakokratnega lastnika stavbe z ID znakom 0000/1534, stoječe na parceli 1349/11, s čimer je implicitno odločeno tudi o neobstoju pravice nasprotne udeleženke.

23Upoštevaje uvodoma pojasnjeni širši in smiselni kontekst uporabe določb ZPP v nepravdnih postopkih ter posebno naravo postopkov po ZVEtL-1, v katerih se varuje tudi javni interes, pritožbeno sodišče ugotavlja, da z izpodbijanim popravnim sklepom ni bilo vsebinsko poseženo v odločitev iz sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 10. 2022, temveč je bila popravljena oziroma spremenjena zgolj nomotehnična označitev pravice, katere vsebina je ostala ves čas enaka.

24Ključna značilnost tako pripadajočega zemljišča, ki je splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot povezane nepremičnine, ki je pomožna nepremičnina glavni nepremičnimi, je namreč ta, da gre za nepremičnino, ki je namenjena za neposredno rabo druge nepremičnine (bodisi stavbe v etažni lastnini bodisi glavne nepremičnine), pri čemer lastninske pravice na takšni nepremičnini ni mogoče samostojno (ločeno od dela v etažni lastnini ali glavne nepremičnine) prenašati v pravnem prometu.¹⁸ Takšen status pa sta sporni parceli dobili že na podlagi sklepa z dne 27. 10. 2022 in ta status se z drugačnim poimenovanjem vsebinsko iste pravice v popravnem sklepu ni v ničemer spremenil.

25Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker ni ugotovilo niti uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Uradni list RS, št. 34/2017, v nadaljevanju ZVEtL-1.
² Ker vse sporne nepremičnine ležijo v katastrski občini ..., bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve zaradi poenostavitve ime katastrske občine izpustilo.
³ Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
⁴ Uradni list RS, št. 87/2002 in nadaljnji, v nadaljevanju SPZ.
⁵ Uradni list RS, št. 58/2003 in nadaljnji, v nadaljevanju ZZK-1.
⁶ O tem je jasna tudi teorija: L. Ude, komentar 328. člena ZPP v: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV založba, Ljubljana 2009, str. 203, s citirano sodno prakso.
⁷ Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
⁸ Sklep VSL II Cp 760/2018 z dne 5. 9. 2018, 13. točka obrazložitve, in sklep VSL II Cp 2737/2017 z dne 13. 6. 2018.
⁹ Sklep VSRS II Ips 118/2021 z dne 6. 4. 2022, 32. točka obrazložitve. Glej tudi sklep VSL I Cp 412/2023 z dne 11. 9. 2023: "Sodišče ni vezano na vsebinski predlog udeleženca, temveč lahko razmerje glede zemljišča in stavb, za katere je podana ustrezna zahteva, uredi drugače, kot izhaja iz predloga, če tako narekujeta dokazni postopek in materialno pravo."
¹⁰ Sodišče prve stopnje je v zadevi VSL I Cp 1845/2022 ugotovitev, da je sporno zemljišče pripadajoče dvema stavbama, spremenilo tako, da je poslej ugotovljeno, da sporno zemljišče pripada stavbi in nepremičnini - torej drugemu zemljišču, kar je v bistvenem zelo podobno tu izpodbijani odločitvi.
¹¹ Zakon o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika, Uradni list RS, št. 23/2020, v nadaljevanju SPZ-B.
¹² Skladno z navedenim členom se v zemljiško knjigo vpisujejo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic, pri čemer navedeni člen v drugem odstavku določa, katere nepremičnine se vpisujejo: zemljiška parcela; stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice; če je oblikovana etažna lastnina: stavba v etažni lastnini in posamezni del te stavbe.
¹³ Vknjiži se le zemljišče, na katerem stavba stoji, zato (zemljiškoknjižno nesamostojna) stavba v skladu z načelom superficies solo cedit deli usodo zemljišča.
¹⁴ Obrazložitev predloga SPZ-B, EVA 2018-2030-0047 z dne 22. 11. 2019, str. 19; dostopno na: < http://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/4886d0bf50c2cce41a7c115245a80b2b2edfc466099725336168dd932800b9b0 >
¹⁵ Glej npr. sklep VSRS II Ips 354/2017 z dne 28. 6. 2018 ter sklepa VSL I Cp 645/2021 z dne 2. 6. 2021 in I Cp 250/2021 z dne 4. 5. 2021. Glej tudi sodbo in sklep VSRS II Ips 128/2018 z dne 9. 5. 2019, ki v točkah 40 do 47 pojasnjuje nastanek in razvoj instituta pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča. Tudi v zadnje citirani zadevi je šlo za stavbo, ki ni v etažni lastnini.
¹⁶ N. Plavšak, R. Vrenčur, Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1): z novelo ZZK-1E, razširjena uvodna pojasnila, Tax-Fin-Lex, d. o. o., Ljubljana 2021, str. 50. Glej tudi sklep VSL I Cp 412/2023 z dne 11. 9. 2023.
¹⁷ Sklep VSRS II Ips 118/2021 z dne 6. 4. 2022, 32. točka obrazložitve, sklepa VSL II Cp 193/2019 z dne 13. 2. 2019 in sklep II Cp 760/2018 z dne 5. 9. 2018. Glej tudi A. Breznik, Vprašanja in dileme v nepravdnih postopkih za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča v sodni praksi, Zbornik Sodobno stvarno pravo, Tax-Fin-Lex, d. o. o., Ljubljana 2022, str. 27-28.
¹⁸ Glavna vsebinska razlika med omenjenima institutoma je, da se pripadajoče zemljišče določi stavbi v etažni lastnini, pomožna nepremičnina pa drugi nepremičnini (zemljišču) in ne stavbi, ki je lahko predmet samostojnega zemljiškoknjižnega vpisa. Druga razlika je v tem, da so pomožne nepremičnine (le) tiste, ki so potrebne za redno rabo druge nepremičnine, pripadajoče zemljišče pa je lahko tudi tisto, ki ni (nujno) potrebno, temveč je kot tako (bilo) predvideno v nekaterih aktih.