VSL Sklep II Cp 1876/2023

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

2Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ugotovitev, da ni bila vložena nadzorstvena pritožba z obvestilom niti rokovni predlog, je napačna in v nasprotju z listinami v spisu, zaradi česar sta podani bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Obstoj procesnih predpostavk ni bil sporen. Toženka ni uveljavljala, da niso izpolnjene procesne predpostavke, niti ni nasprotovala tožnikovim trditvam o vložitvi ustreznih pospešitvenih sredstev. Z ugotavljanjem teh dejstev je sodišče kršilo razpravno načelo. Ob izostanku materialnoprocesnega vodstva s strani sodišča izpodbijani sklep predstavlja za tožnika protiustavno odločitev presenečenja.

Poleg množice urgenc je vložil več sredstev po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO). Dne 24. 11. 2011 je pri Ministrstvu za pravosodje vložil nadzorstveno pritožbo, ki je bila 28. 12. 2011 odstopljena v obravnavo sodišču. Dne 29. 2. 2012 je bilo izdano obvestilo SuNp 15/2012 na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZVPSBNO. V letu 2014 je vložil novo nadzorstveno pritožbo, ki je bila obravnavana pod številko SuNp 45/2014, in rokovni predlog, o katerem je sodišče odločilo s sklepom RoP 23/2014 z dne 30. 12. 2014. Vse listine se nahajajo v sodnem spisu, ki ga je predlagal kot dokaz. Napačna in v nasprotju z listinami v spisu je zato ugotovitev, da je bila vložena le nadzorstvena pritožba z dne 3. 10. 2014, ki je bila zavrnjena, in da rokovni predlog ni bil vložen.

Pritožbi je priložil obvestilo predsednika Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 29. 2. 2012 v smislu četrtega odstavka 6. člena ZVPSBNO in sklep predsednika Višjega sodišča v Mariboru o zavrnitvi rokovnega predloga z dne 30. 12. 2014.

Razlogi sklepa v zvezi z utemeljenostjo nadzorstvene pritožbe, vložene v 2014, niso bili potrebni. Ogorčen je nad trajanjem postopka v zadevi.

3Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v zapuščinskem postopku, v katerem je bil udeležen kot dedič. Odločitev o zavrženju tožbe temelji na stališču, da tožba ni dopustna, ker tožnik ni vložil niti rokovnega predloga niti nadzorstvene pritožbe, ki bi ji bilo ugodeno s sklepom ali obvestilom.

6Po prvem odstavku 15. člena ZVPSBNO lahko stranka zahteva pravično zadoščenje po tem zakonu, če je glede sodnega postopka vložila nadzorstveno pritožbo, ki ji je bilo ugodeno s sklepom ali z obvestilom (šesti in četrti odstavek 6. člena), ali če je vložila rokovni predlog.

7Po šestem odstavku 20. člena ZVPSBNO se v postopku pred sodiščem ne glede vrsto ali višino zahtevka uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku o sporu majhne vrednosti. Glede na to je odločitev sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje ali uveljavlja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, so zato neupoštevne.

8Utemeljen je očitek kršitve pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9Iz podatkov spisa izhaja,

- da je tožnik v tožbi navedel, da je "vložil nadzorstveno pritožbo kot tudi več drugih vlog, s katerimi je želel pospešiti reševanje zadeve, kar je skušal storiti tudi z več telefonskimi klici na sodišče" ter da je postopek tekel z zastoji in da je vsakič, ko je želel doseči nadaljevanje, moral vložiti pospešitvena sredstva (urgence, prošnje za prednostno obravnavo, nadzorstvene pritožbe na sodišče in na Ministrstvo za pravosodje),

- da je kot dokaz predlagal vpogled v listine spisa zapuščinske zadeve, pridobitev vseh urgenc in dopisov ter odgovorov nanje iz Urada predsednika Okrajnega sodišča v Mariboru, pribavo vseh dopisov v zvezi z zadevo in odgovorov nanje od Ministrstva za pravosodje in svoje zaslišanje,

- da toženka ni nasprotovala tem navedbam, niti se ni izrekla o obstoju procesnih predpostavk,

- da je sodišče Urad predsednika Okrajnega sodišča v Mariboru in Ministrstvo za pravosodje zaprosilo za predložitev listin, ki jih je predlagal tožnik,

- da se je ministrstvo odzvalo (med drugim je predložilo sklep o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe z dne 3. 10. 2014 (11. 11. 2014) v D zadevi in obvestilo z dne 8. 12. 2014 iz četrtega odstavka 6. člena ZVPSBNO v zvezi z nadzorstveno pritožbo v pravdni zadevi, zaradi katere je bil zapuščinski postopek prekinjen),

- da se Okrajno sodišče v Mariboru na zaprosilo ni odzvalo.

10Obstoj predpostavke za obravnavanje tožbe iz prvega odstavka 15. člena ZVPSBNO je bil dolžan izkazati tožnik. Toženka njegovim navedbam resda ni nasprotovala, a so bile te presplošne, da bi omogočale preizkus, ali je podana predpostavka iz prvega odstavka 15. člena ZVPSBNO. Sodišče je moralo preveriti obstoj predpostavke. To bi lahko storilo s pozivom tožniku k dopolnitvi navedb (285. člen ZPP) in predložitvi listin ali s pridobitvijo listin, ki jih je tožnik predlagal (226. do 228. člen ZPP). Odločilo se je za drugo možnost, a je ni izvedlo v celoti. Ni vztrajalo pri predložitvi listin, ki bi se morale nahajati pri predsedniku sodišča, pri katerem se vložijo nadzorstvene pritožbe in rokovni predlogi (5. in 8. člen ZVPSBNO), če so bila ta sredstva vložena, niti ni v okviru materialno procesnega vodstva pozvalo tožnika k dopolnitvi dokazov.

11Glede na veljavna procesna pravila je torej pritožnik lahko računal, da bo sodišče bodisi izvedlo predlagani dokaz bodisi ga pozvalo, da predlagani dokaz predloži sam. V pritožbeni opredelitvi nedopustne sodbe presenečenja vsebovan očitek kršitve pravice do izjave je zato utemeljen.

12Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP).

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.