VSL Sklep I Ip 1080/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo (1. točka izreka sklepa) in zavrglo predlog za izvršbo upnika z dne 17. 8. 2023 (2. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev in ugoditev predlogu za izvršbo, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5V predmetni zadevi je upnik s sedežem na območju Republike Slovenije vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listne (kataloška številka 1 – Invoice Nr.: 07-2023) zoper dolžnika, ki ima sedež v Združenih državah Amerike. Kot izvršilno sredstvo je predlagal izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Kakršnihkoli drugih podatkov, ki bi bili pravno pomembni za odločitev o mednarodni pristojnosti, upnik v predlogu ni podal.

6Na podlagi 29. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora, je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti. V konkretni zadevi iz upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne izhaja, da bi obravnavani primer vseboval mednarodne elemente, ki bi utemeljevali pristojnost sodišča Republike Slovenije.

7Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je po prvem odstavku 63. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije. Na tem mestu je upniku pojasniti, da navedena določba s tem, ko določa, kdaj je za opravo izvršbo pristojno slovensko sodišče, hkrati a contrario predpisuje tudi, kdaj slovensko sodišče ni pristojno, zato so nasprotna pritožbena razlogovanja neutemeljena.

8Glede oprave izvršbe na območju Republike Slovenije ZIZ v tretjem odstavku 40.c člena določa, da je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v postopku krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. V obravnavanem primeru je upnik predlagal izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, za vodenje take izvršbe pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima sedež dolžnik, ki je pravna oseba, oziroma če dolžnik nima sedeža v Republiki Sloveniji, sodišče, na območju katerega ima prebivališče oziroma sedež dolžnikov dolžnik (100. člen v zvezi s 136. členom ZIZ). Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel številke transakcijskega računa dolžnika, na katerem naj se opravi izvršba, prav tako ni podal identifikacijskih podatkov, na podlagi katerih bi sodišče lahko po uradni dolžnosti preverilo obstoj premoženja dolžnika v Republiki Sloveniji. Posledično je sodišče prve stopnje ugotovilo, da krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti. Na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZPP v zvezi s 440. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, je zato sodišče ugotovilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje, predlog za izvršbo pa je zavrglo.

9Upnik v pritožbi ne prereka zaključka, da v predlogu za izvršbo ni navedel številke morebitnega dolžnikovega transakcijskega računa v Republiki Sloveniji oziroma identifikatorjev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti obstoj premoženja. Navaja le, da dolžnik zagotovo ima premoženje v Republiki Sloveniji v obliki poslovnega deleža v upniku (katerega edini družbenik je) ter v obliki premičnega premoženja upnika, programskih kod ter drugih oblik intelektualne lastnine, lahko pa bo imel kasneje tudi drugo premoženje. Višje sodišče ugotavlja, da take navedbe niso pravno pomembne, saj je upnik izvršbo predlagal izključno na dolžnikov transakcijski račun, morebitnega obstoja katerega ni mogoče preveriti, medtem ko izvršbe na navedeno ostalo premoženje ni predlagal, zato pristojnosti za opravo izvršbe (in s tem pristojnosti slovenskega sodišča) na tem premoženju ni mogoče temeljiti.

10Neutemeljene so tudi pritožbene zahteve, da bi moralo sodišče, ko je ugotovilo, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, s predlogom glede na četrti odstavek 40. člena ZIZ ravnati kot z nepopolno vlogo in upnika pozvati k njegovi dopolnitvi. Četrti odstavek 40. člena ZIZ se namreč nanaša na predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, njegova uporaba v postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa glede na šesti odstavek 41. člena ZIZ ni predvidena.

11Ker sodišče Republike Slovenije po pojasnjenem glede na navedbe iz predloga za izvršbo ni pristojno za odločanje o dovolitvi izvršbe, za odločanje v predmetni zadevi ni relevantna pritožbena navedba o pristojnosti našega sodišča na podlagi 56. člena ZMZPP o pristojnosti za spore iz pogodbenih razmerij. 56. člen ZMZPP se namreč nanaša zgolj na pristojnost za odločanje o plačilnem nalogu, torej na pristojnost za odločanje o kondemnatornem (naložitvenem) delu sklepa o izvršbi, ne pa tudi na pristojnost za postopek dovolitve izvršbe (63. člen ZMZPP). Ker pa gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.¹ Povedano drugače, tudi če bi bilo slovensko sodišče pristojno za odločanje o plačilnem nalogu (kondemnatornem delu predloga za izvršbo), to ne bi zadostovalo za pristojnost sodišča Republike Slovenije za odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot celoti.

12Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ Prim. VSL Sklep III Ip 1763/2018 z dne 22. 8. 2018, VSL Sklep II Ip 40/2016 z dne 17. 2. 2016, VSL Sklep III Ip 5766/20123 z dne 22. 5. 2013, VSL Sklep 294/2012 z dne 23. 5. 2012, VSL Sklep I Ip 5952/2011 z dne 22. 2. 2012, VSM Sklep II Ip 814/2010 z dne 16. 11. 2010, VSL Sklep II Ip 1706/2010 z dne 9. 11. 2010...