100. člen ZIZ

Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo, na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.

Na podlagi prvega odstavka 100. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.

Na podlagi tretjega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker Vlada RS ni sprejela Uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča1, katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, še vedno določa Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO). O tem se je Vrhovno sodišče že večkrat izreklo. Stalno prebivališče dolžnika, glede katerega upnik predlaga izvršbo na denarno terjatev, se nahaja na naslovu ..., to je na območju katastrske občine Grobelno. Ta pa v skladu s 55. točko 8. člena ZPUZSO spada v območje Občine Šentjur in s tem v pristojnost Okrajnega sodišča v Šentjurju.

Po pravilih iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, na katera se sklicuje Okrajno sodišče v Velenju, je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi res izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, vendar v obravnavanem primeru ne gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine. ZIZ v 17. členu namreč med izvršilne naslove šteje tudi druge izvršljive odločbe za katere zakon določa, da so izvršilni naslov, četrti odstavek 46. člena ZAID pa za pravnomočne in izvršljive odločbe zbornice, kar zadevni sklep je, določa prav to.

Pravilno je stališče pritožbe (kar je v izpodbijanem sklepu ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), da je vročilnica o vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku izpolnjena nejasno, ker je vročevalec na vročilnici označil, da je obvestilo o prispelem pismu pustil tako ”v dolžnikovem hišnem predalčniku” kot tudi ”na vratih dolžnikovega stanovanja”, zaradi česar iz vročilnice ni nedvoumno razvidno, kje je vročevalec pustil obvestilo o prispelem pismu. Vendar v nasprotju s stališčem pritožbe navedeno še ne pomeni, da sama vročitev pisanja ni bila opravljena v skladu z 142. členom ZPP. Četudi vročilnica ni pravilno izpolnjena, je za presojo pravilnosti vročitve ključna ugotovitev, kako je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku dejansko opravljena, in presoja, ali je bila vročitev opravljena v skladu z zakonskimi zahtevami. Pravilnost vročitve se v takem primeru lahko ugotavlja tudi z izvedbo drugih dokazov in ne le na podlagi vročilnice. V ta namen je sodišče prve stopnje utemeljeno opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije d.o.o., ki je v dopisu z dne 9. 11. 2023 pojasnila okoliščine glede načina in kraja vročanja sklepa o izvršbi dolžniku, prav na navedbe pošte v tem dopisu pa je svojo odloči

Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami (tretji odstavek 114. člena ZS). Dokler uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o območjih občin.

Skladno z ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča se tudi v izvršilnem postopku pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo in ne podatek, ki ga je sodišče morebiti pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.

V skladu s prvim odstavkom 100. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev dolžnika krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.

V konkretnem primeru atrakcija pristojnosti po četrtem odstavku 266. člena ZIZ ne pride v poštev, ker izvršilni postopek ("drug sodni postopek" v smislu navedenega določila) sicer teče, a ne med upnikom in dolžnikom, temveč med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom. Predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi, pa je postopek zavarovanja, ki teče med upnikom in dolžnikom; le zaradi "tripartitnega razmerja" pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika vsebina določene prepovedi nanaša še na dolžnikovega dolžnika.

Ali je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu zadevo pravilno odstopilo Okrajnemu sodišču v Velenju in s tem pravilno rešilo vprašanje o pristojnosti v tej zadevi, je odvisno od tega, kam spada dolžnikov naslov.

Ker dolžnik v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, je podan položaj iz drugega odstavka 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ta predvideva, da se pristojnost za izvršbo na denarno terjatev dolžnika v takšnem položaju določi tako, da je krajevno pristojno sodišče na katerega območju ima stalno prebivališče (sedež, ko gre za pravno osebo) dolžnikov dolžnik.

Ker gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel številke transakcijskega računa dolžnika, na katerem naj se opravi izvršba, prav tako ni podal identifikacijskih podatkov, na podlagi katerih bi sodišče lahko po uradni dolžnosti preverilo obstoj premoženja dolžnika v Republiki Sloveniji. Posledično je sodišče prve stopnje ugotovilo, da krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti.

Pristojnost se presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.

Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Po navedeni zakonski določbi ga lahko upnik vloži „... v izvršilnem postopku...“ (prvi odstavek), in to „...do konca izvršilnega postopka“ (drugi odstavek) – torej med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.

Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Po navedeni zakonski določbi ga lahko upnik vloži "... v izvršilnem postopku..." (prvi odstavek), in to "...do konca izvršilnega postopka" (drugi odstavek) - torej med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu "pridruženega" dolžnika z izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.

Za dolžnika je v predlogu za izvršbo naveden naslov prebivališča Dobriška vas, to pa je kraj na območju Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. Vrhovno sodišče je zato na podlagi določb drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.

Ker iz upnikovega predloga in spisovnih podatkov izhaja, da dolžnik živi na območju Občine Žalec oziroma sodnega okraja Žalec, je posledično za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Sodišče je pri odločitvi o krajevni pristojnosti pravilno upoštevalo dolžnikovo stalno prebivališče. Na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva v pritožbi izpostavljeno dolžnikovo začasno bivališče.

Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Dolžnika sta materialna sospornika (upnikova solidarna dolžnika), kar pomeni, da sta oba glavna dolžnika. Ker je za dolžnico krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, je, upoštevaje 49. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi za dolžnika krajevno pristojno isto sodišče.

Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin.