136. člen ZIZ

Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo, na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.

Po pravilih iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, na katera se sklicuje Okrajno sodišče v Velenju, je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi res izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, vendar v obravnavanem primeru ne gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine. ZIZ v 17. členu namreč med izvršilne naslove šteje tudi druge izvršljive odločbe za katere zakon določa, da so izvršilni naslov, četrti odstavek 46. člena ZAID pa za pravnomočne in izvršljive odločbe zbornice, kar zadevni sklep je, določa prav to.

V Evropski uniji so upniki skladno z načelom enake obravnave upravičeni do enakih postopkovnih pravic, kot domači upniki. Za uveljavitev izvršitve sodbe, sodne poravnave in javne listine, vse izdano s strani slovenskega sodišča oziroma sestavljene v Sloveniji, mora upnik bodisi pridobiti evropski nalog za izvršbo pred slovenskim sodiščem, ki se nato izvrši v drugi državi, v kateri ima dolžnik premoženje, bodisi pridobiti razglasitev izvršljivosti v državi članici, v kateri zahteva izvršitev, torej v kateri ima dolžnik premoženje, na podlagi postopka, ki ga določa BU I BIS, oziroma ima možnost, da z doseženim nalogom za zamrznitev prepreči prenos ali dvig sredstev dolžnika s katerega koli bančnega računa v Evropski uniji (gre za ukrep zavarovanja; ne gre že za prenos sredstev na upnika). V pritožbi zatrjevana in za višje sodišče sicer nesporna dejstva, da je konkretna banka organizacija za plačilni promet in da je uvrščena na seznam Banke Slovenije, ki so notificirale opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji, ne spremenijo za odločitev bistvene ugotovitve, da gre za denarna sredstva dolžnika, ki se "nahajajo v tujini" oziroma ima dolžnik do te banke terjatev na izplačilo sred

Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami (tretji odstavek 114. člena ZS). Dokler uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o območjih občin.

Ker gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel številke transakcijskega računa dolžnika, na katerem naj se opravi izvršba, prav tako ni podal identifikacijskih podatkov, na podlagi katerih bi sodišče lahko po uradni dolžnosti preverilo obstoj premoženja dolžnika v Republiki Sloveniji. Posledično je sodišče prve stopnje ugotovilo, da krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti.

Pristojnost se presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.

Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Dolžnika sta materialna sospornika (upnikova solidarna dolžnika), kar pomeni, da sta oba glavna dolžnika. Ker je za dolžnico krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, je, upoštevaje 49. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi za dolžnika krajevno pristojno isto sodišče.

Dolžnikovo stalno prebivališče se nahaja na območju katastrske občine Plač, ki skladno s 31. točko 8. člena ZPUZSO spada v območje Okrajnega sodišča v Mariboru (114. člena ZS, pred spremembo ZS-H v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZS-H).

S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le oprave izvršbe (sklep o izvršbi v ožjem smislu), temveč s t. i. kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. Sodišče prve stopnje je po opravljenih poizvedbah ugotovilo, da dolžnik nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni od organizacij za plačilni promet v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno v konkretnem primeru krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti in sodišče Republike Slovenije (že zato) ni pristojno za odločanje o upnikovem predlogu za izvršbo.

Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s samoiniciativnimi poizvedbami v Centralnem registru prebivalstva. Za odločitev o krajevni pristojnosti je tako relevanten samo dolžnikov naslov, naveden v predlogu za izvršbo.

V obravnavanem primeru upnik ni izkazal predmeta izvršbe oziroma zavarovanja (zatrjevanega depozita). Predlagana začasna odredba na neizkazanem dolžnikovem premoženju ne more doseči svojega namena, zaradi česar je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.

Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 5. 2014, v 6. členu ureja le vprašanje mednarodne pristojnosti sodišča države članice za izdajo ENZBR, medtem kot je treba za krajevno in stvarno pristojnost uporabiti v času odločanja veljavno nacionalno pravo

V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. To sodišče je pristojno tudi za odločanje v postopku nasprotne izvršbe, v postopku obnove postopka, v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c člena ZIZ tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (tretji odstavek 40.c člena ZIZ). Pri tem je za razmejitev pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in sodiščem, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, ključna prva ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ne glede na to, ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano utemeljeno ali ne.

Podatek o dolžnikovem prebivališču ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je odločilno prebivališče, ki ga je v obvestilu navedel pristojni organ.

V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja ne vročajo strankam postopka (tako kot v predhodnem postopku zaradi insolventnosti), temveč se objavijo na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja se vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Ker upnik uveljavlja ločitveno pravico na terjatvah do dolžnikovega dolžnika z vpisano nadhipoteko, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na računih dolžnika in premičninah za poplačilo iste terjatve, bi navedeno pomenilo, da bi glede na to, da upnik ni izkazal, da je ločitvena pravica na sredstvih na računih dolžnika in terjatvah do dolžnikovih dolžnikov nastala, moral vložiti tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP upnik, tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP pa upravitelj. To bi povzročilo, da bi o isti terjatvi tekla dva postopka. Navedeno sodišču narekuje skupno obravnavanje zahtevkov, ki ga je mogoče doseči le tako, da se napo

Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

Sodišče je vezano na izvršilni zahtevek glede predmeta izvršbe, če ga upnik v predlogu določno opredeli. Upniku ni treba, med drugim, navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, če pa to v predlogu izrecno opredeli, sodišče nima zakonske podlage za dovolitev izvršbe na več ali drugih predmetih, kot jih predlaga upnik.

V obravnavani zadevi bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, saj je upnik gospodarska družba, dolžnik pa samostojni podjetnik posameznik, zaradi česar je izpolnjen kriterij iz 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Prvi odstavek 41.a člena ZIZ upniku daje možnost, da pri sodišču iz četrtega odstavka 40.c člena ZIZ vloži predlog za izvršbo na podlagi priložene menice, kot verodostojne listine. Sodišče, na katerega napotuje navedena določba, je sodišče, ki je (za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku) na prvi stopnji krajevno pristojno po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.

Upnik je v predlogu za izvršbo kot sredstvo izvršbe navedel izvršbo na dolžnikovih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, ne pa na posebno ločitveno maso v višini 19.300,00 EUR. To pomeni, da v skladu z določbami ZIZ o omejitvi izvršbe sicer ni mogoče seči na denarna sredstva, pridobljena z unovčenjem premoženja, na katerem je obstajala ločitvena pravica, nikakor pa nima za posledico, da se upnik ne bi mogel poplačati iz drugih sredstev na dolžnikovem transakcijskem računu.

Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi splošno znanih dejstev in na podlagi navedb v izvršilnem predlogu. Takšne so tudi navedbe upnika o dolžniku, ki jih na poziv sodišča navede v dopolnitvi predloga (108. člen ZPP).