VSL Sklep Cst 381/2022

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom prekinilo postopek preizkusa terjatev v zvezi s (popravljenim) dopolnjenim dodatnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 26. 8. 2022 do pravnomočnega končanja postopka, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kamniku (opr. št. I 251/2019).

2Zoper sklep v celoti se je pritožila upnica REPUBLIKA SLOVENIJA (v nadaljevanju RS). Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, s katerim naj zavrže ugovora o prerekanju terjatev družb A. d. o. o. (v nadaljevanju A.) z dne 20. 5. 2022 in B. d. o. o. (v nadaljevanju B.) z dne 20. 5. 2022 ter tudi njuna ugovora zoper (popravljen) dopolnjen dodatni seznam preizkušenih terjatev in odloči, da je izločitvena pravica upnice RS na nepremičninah z ID znakom: parcela 0000 182/3, ID znakom: parcela 0000 182/4, ID znakom: parcela 0000 183/2, ID znakom: parcela 0000 163/1, ID znakom: parcela 0000 174/2, ID znakom: parcela 0000 130/2, ID znakom: parcela 0000 175/2, ID znakom: parcela 0000 176/3 in ID znakom: parcela 0000 197/10, dokončno priznana oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Na pritožbo sta odgovorila A. in upravitelj. Oba se zavzemata za zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

Opis stanja v zvezi z nepremičninami, na katerih je upnica RS prijavila izločitveno pravico

5Stečajni dolžnik je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik na nepremičninah k. o. ... parc. št. 182/3, 182/4, 183/2, 163/1, 174/2, 130/2, 175/2, 176/3 in 197/10. Navedene nepremičnine je stečajni dolžnik prodal skupaj še z drugimi nepremičninami (predmet prodaje je bilo 42 nepremičnin) v tem stečajnem postopku na podlagi javne dražbe kupcu B. in z njim 14. 2. 2020 za vseh 42 nepremičnin skupaj sklenil Prodajno pogodbo (v nadaljevanju Prodajna pogodba) za ceno 1.180.000,00 EUR in pripadajoči davek. Sodišče prve stopnje je k sklenitvi Prodajne pogodbe dalo soglasje s sklepom St ... z dne 3. 9. 2020, ki je postal pravnomočen v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 440/2020 z dne 21. 10. 2020.

6Družba C. d. d., je imela do stečajnega dolžnika terjatev po dveh pravnomočnih sodbah Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 967/2015 z dne 19. 5. 2015 in XI Pg 1467/2015 z dne 20. 7. 2015, ki je na dan 15. 10. 2018 znašala 1.180.261,01 EUR. Delno je bila terjatev že plačana, preostanek je bil s Pogodbo o odstopu terjatev odstopljen družbi A. Ker imajo terjatve po navedenih dveh sodnih odločbah naravo stroškov tega stečajnega postopka in jih stečajni dolžnik ni plačal, jih prevzemnik A. v višini 1.364.956,32 EUR s procesnimi obrestmi od stečajnega dolžnika izterjuje v izvršilnem postopku I 251/2019. Sklep o izvršbi je bil izdan 2. 12. 2019, upnik plačila še ni prejel. Izvršba je bila s sklepom I 251/2019 z dne 20. 3. 2020 dovoljena tudi z novim izvršilnim sredstvom, rubežem denarne terjatve v višini 1.180.000,00 EUR, ki jo ima stečajni dolžnik do svojega dolžnika B. iz naslova kupnine po Prodajni pogodbi.

7Upnica RS je v navedeni izvršbi vložila ugovor tretjega, saj naj bi izvršbo preprečevala terjatev iz naslova ekološke sanacije, k plačilu katere kot strošek stečajnega postopka je naslovno sodišče soglašalo s sklepom 23. 8. 2017 (p. d. 465). Ugovor je upnica RS vložila tudi zoper sklep o rubežu denarne terjatve. Njeni ugovori so bili zavrnjeni, zato naj bi upnica RS sprožila pravdna postopka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe I 251/2019. V navedenem izvršilnem postopku gre torej tudi za vprašanje nedopustnosti izvršbe na denarni terjatvi stečajnega dolžnika, ki jo ima do svojega dolžnika B. iz naslova plačila kupnine po Prodajni pogodbi. B. stečajnemu dolžniku kupnine po Prodajni pogodbi, kljub pozivu pooblaščenke upravitelja z dne 24. 5. 2021, ni plačal. Trdi, da zaradi prejema sklepa o rubežu ne ve, komu mora opraviti plačilo (A., za katerega učinkuje izdan sklep o rubežu I 251/2019, stečajnemu dolžniku ali upnici RS).

8V zvezi s Prodajno pogodbo stoji stečajni upravitelj na stališču, da je pogodba razvezana na podlagi zakona, saj kupec B. kupnine ni plačal v pogodbeno dogovorjenem roku (v dveh mesecih po prejemu poziva, šteto od 24. 5. 2021; prim. dopis z dne 31. 3. 2022; p. d. 644), saj je bilo plačilo kupnine dogovorjeno kot bistvena sestavina Prodajne pogodbe.

9Upnica RS je z vlogo z dne 15. 2. 2021 (p. d. 627) na nepremičninah k. o. ... parc. št. 182/3, 182/4, 183/2 prijavila izločitveno pravico. Nato je z vlogo z dne 30. 8. 2021 (p. d. 633) prijavila izločitveno pravico še na nepremičninah k. o. ... parc. št. 163/1, 174/2, 130/2, 175/2, 176/3 in 197/10. Trdi, da ima na vseh navedenih nepremičninah zakonito lastninsko pravico ona, saj jo je pridobila na izviren način na podlagi lastninjenja družbene lastnine skladno s 5. členom Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij – ZLPP in 14. členom Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – ZSKZ. Kljub temu, da je v zemljiški knjigi lastninska pravica pri navedenih nepremičninah vpisana na stečajnega dolžnika, stečajni dolžnik po stališču upnice RS ni lastnik navedenih nepremičnin, temveč upnica RS. V okviru prijave izločitvene pravice trdi, da navedene nepremičnine zato niso del stečajne mase. Podredno je upnica RS prijavila denarno terjatev na denarni znesek, dosežen s prodajo navedenih nepremičnin, zmanjšan za stroške v zvezi z njihovo prodajo.

10V zvezi s tako prijavljenimi izločitvenimi pravicami je upravitelj dne 20. 4. 2022 izdelal Dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev (p. d. 641).¹ V tem Dodatnem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je upravitelj izločitveno pravico oziroma podredno denarni znesek dosežen s prodajo, upnici RS v celoti priznal. Zoper Dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev sta ugovor vložila A. (p. d. 642) in B. (p. d. 644 in 645). V svojem ugovoru je A. predlagal prekinitev postopka do odločitve v izvršilnem postopku I 251/2019. Upravitelj je nato dne 26. 8. 2022 izdelal Dopolnjen seznam preizkušenih terjatev – popravljen skladno z odredbo sodišča z dne 11. 8. 2022 (p. d. 653), v katerem je navedel, da izločitveno pravico upnice RS prerekata vlagatelja ugovora A. in B. ter v opombi navedel, da nobeden od vlagateljev ugovorov nima statusa upnika skladno z določili 57. člena ZFPPIPP. Proti Dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev so ugovarjali upnica RS (p. d. 648) ter A. (p. d. 654) in B. (p. d. 655).

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje

11Sodišče prve stopnje je na tako stanje zadeve izdalo izpodbijani sklep, v katerem je sledilo predlogu A., s katerim se je strinjal tudi upravitelj, ker se v izvršilnem postopku I 251/2019 odloča o rubežu terjatev stečajnega dolžnika do kupca nepremičnin, kar kupec navaja kot razlog, da plačila nepremičnin skladno s Prodajno pogodbo tudi v dodatnem roku ni izvedel, zaradi česar kupec zavrača plačilo kupnine in trdi, da je bil odstop stečajnega dolžnika od Prodajne pogodbe nepravilen, saj plačila ni smel izvesti. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje še navedlo, da so nepremičnine, ki so vključene v Prodajno pogodbo, istočasno predmet izločitvenega zahtevka, katerega preizkus poteka, zato je presojalo, ali so podani pogoji za prekinitev postopka po 206. členu ZPP (reševanje predhodnega vprašanja) in odločilo, da je prekinitev predmetnega postopka preizkusa terjatev smotrna v izogib dodatnim nepotrebnim sodnim postopkom, ki bi sledili izdaji sklepa o preizkusu terjatev, stečajni upravitelj pa je tudi potrdil, da navedeno ne bo vplivalo na daljše trajanje stečajnega postopka, istočasno pa se bi morda z rešitvijo predhodnega vprašanja lahko izognili dodatnim nepotrebnim pritožbam zoper sklep o preizkusu in sodnim postopkom povezanim s tem, kar bi vplivalo na daljše trajanje stečajnega postopka.

Pritožbeni razlogi in razlogi sodišča druge stopnje za odločitev o pritožbi

12Upnica RS v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje samo s seboj v nasprotju, ko navaja razloge za prekinitev, poleg tega pa naj iz izpodbijanega sklepa ne bi bilo jasno, ali se postopek prekinja, ker sodišče prve stopnje ni hotelo samo reševati predhodnega vprašanja, ali zato, da bi se izognili morebitnim dodatnim sodnim postopkom, pri čemer trdi, da slednje ni razlog za prekinitev. Pri tem po mnenju pritožbe iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, zakaj bi odločitev sodišča z izdajo sklepa o preizkusu terjatev stečajni postopek zavlekla bolj kot čakanje na pravnomočno odločitev v drugem postopku, v katerem imajo stranke tudi možnost vložitve pravnega sredstva. Pravico do pravnega sredstva pa imajo stranke tudi v stečajnem postopku. Sklicevanje na prekinitev zaradi vlaganja pravnih sredstev prejudicira odločitev, ki bo obremenjena s pritožbenimi razlogi in posega v ustavno zagotovljene pravice. Upnica RS zato trdi, da je odločitev materialnopravno zmotna in obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka. Iz izpodbijanega sklepa tudi ni razvidno, zaradi katerega predhodnega vprašanja se postopek sploh prekinja. V pritožbi uveljavlja tudi, da A. in B. nimata statusa upnika po določbi 57. člena ZFPPIPP, zato nista stranki glavnega postopka. A. je le upnik stroškov stečajnega postopka, B. pa kupec nepremičnin, pri čemer je upravitelj od Prodajne pogodbe odstopil, zato se v pritožbi zavzema za zavrženje njunih ugovorov.

13Skladno z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP odredi sodišče prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Za reševanje predhodnega vprašanja gre, če je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, od rešitve tega pa je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari (13. člen ZPP). Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih. Če navedene okoliščine niso podane, sodišče ne more odrediti prekinitve postopka, čeprav stranke predlagajo, naj sodišče počaka z reševanjem zadeve. Prekinitev postopka torej ni v dispoziciji strank, temveč gre za odločitev sodišča. Sodišče se mora pri odločanju o prekinitvi ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, zato sodišče reševanje predhodnega vprašanja prepusti matičnemu postopku takrat, ko je pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Prvostopenjsko sodišče mora zato določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku odločitve ni moč preizkusiti.²

14Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je prekinilo postopek zato, ker bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, s čimer bi se izognili dodatnim nepotrebnim sodnim postopkom. Predhodno vprašanje je po presoji sodišča prve stopnje to, da se v izvršilnem postopku I 251/2019 odloča o rubežu terjatve stečajnega dolžnika do kupca nepremičnin, kar kupec navaja kot razlog, da plačila kupnine po Prodajni pogodbi tudi v dodatnem roku ni izvedel, pri čemer so nepremičnine, ki so predmet izločitvene pravice, vključene v Prodajno pogodbo.

15Upravitelj v tem postopku trdi, da je prav zaradi neplačila kupnine prišlo do razveze Prodajne pogodbe, kupec B. pa nasprotno trdi, da iz zgoraj navedenih razlogov do tega ni prišlo, saj mu je plačilo kupnine preprečeval sklep o rubežu, ki je bil izdan prej kot je bil kot kupec dolžan kupnino plačati stečajnemu dolžniku.

16Iz 107. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ izhaja, da sodišče s sklepom o rubežu prepove dolžnikovemu dolžniku (v obravnavanem primeru kupcu B., ki mora stečajnemu dolžniku po Prodajni pogodbi plačati kupnino) poravnati terjatev dolžniku (v izvršilnem postopku I 251/2019 je dolžnik stečajni dolžnik, saj v tem postopku izterjuje družba A. od njega plačilo terjatve, ki se plačuje kot strošek postopka), dolžniku pa prepove terjatev izterjati ali kako drugače z njo razpolagati.

17Vprašanje učinka sklepa o rubežu, do katerega je prišlo v izvršilnem postopku I 251/2019, po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja v tem stečajnem postopku, saj je ta učinek jasen glede na zgoraj citirano določbo 107. člena ZIZ. Za predhodno vprašanje gre, če je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločalo sodišče ali kakšen drug pristojen organ (13. člen ZPP). Predhodno vprašanje bi v obravnavanem primeru lahko predstavljalo le vprašanje, kdo je do kupnine po Prodajni pogodbi upravičen – upnica RS trdi, da iz več razlogov ona, slednje pa je trdila v izvršilnem postopku I 251/2019 v okviru ugovorov, ki pa so bili v tem izvršilnem postopku zavrnjeni. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bil tudi ugovor upnice RS kot tretjega v navedenem izvršilnem postopku (ugovor po 64. členu ZIZ), ko je med drugim ugovarjala tudi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, rubežem denarne terjatve stečajnega dolžnika, zavrnjen, upnica RS pa naj bi začela pravdo za ugotovitev, da izvršba na tem predmetu ni dopustna. Tako se izkaže, da ni izvršilni postopek tisti, v katerem se ugotavlja morebitno predhodno vprašanje, temveč je to lahko le pravdni postopek, ki naj bi ga na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZIZ sprožila upnica RS. Kateri je ta pravdni postopek, pa iz podatkov spisa oziroma vlog v spisu ni razvidno. Pritožba zato pravilno opozarja, da se izvršilni postopek I 251/2019 vodi zaradi izterjave terjatve družbe A., pri čemer se v njem ne odloča niti o veljavnosti Prodajne pogodbe niti o učinkih sklepa o rubežu.

18Poleg tega sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj bi s preizkusom terjatev oziroma izločitvenih pravic čakalo vse do pravnomočno končanega izvršilnega postopka I 251/2019, katerega predmet je poplačilo terjatve družbe A. Poplačilo tega upnika pa na preizkus terjatev oziroma izločitvenih pravic upnice RS, nima nobenega vpliva.

19Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP). Vendar če upnik zamudi ta rok, njegova izločitvena pravica ne preneha (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Torej jo lahko prijavi tudi po poteku navedenega roka. Pri tem pa je sodna praksa³ že večkrat zavzela stališče, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji. Prijava izločitvene pravice po poteku tega roka je prepozna. Vendar če upravitelj premoženje, ki je predmet izločitvene pravice proda, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Tudi to pravico pa izločitveni upnik izgubi, če je ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve (sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP).

20Sklep o prodaji nepremičnin, med katerimi so tudi tiste, na katerih je upnica RS prijavila izločitveno pravico, je bil izdan 25. 4. 2019 in je postal pravnomočen 14. 5. 2019 (p. d. 541). Nepremičnine so bile prodane s Prodajno pogodbo, ki je bila sklenjena 14. 2. 2020, k njej je dalo sodišče soglasje s sklepom St ... z dne 3. 9. 2020, ki je postal pravnomočen dne 21. 10. 2020. Upnica RS je izločitvene pravice prijavila z vlogo z dne 15. 2. 2021 (p. d. 627) in z dne 30. 8. 2021 (p. d. 633).

21Upravitelj se je o prijavljenih izločitvenih pravicah upnice RS izrekel v Osnovnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 20. 4. 2022 in jih priznal (p. d. 641). Ugovore zoper prijavljene izločitvene pravice sta vložila le A. in B. Oba sta izločitvene pravice upnice RS prerekala. A. je upnica terjatve, ki se plačuje kot strošek tega stečajnega postopka. B. je kupec nepremičnin, na katerih je upnica RS prijavila terjatev. Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje postopek preizkusa teh izločitvenih pravic z izpodbijanim sklepom prekinilo in navedlo, da je to storilo tudi zato, da bi se izognili morebitnim nadaljnjim sodnim postopkom, je mogoče iz take odločitve sklepati, da je s tem obema navedenima družbama priznalo status upnikov po 63. členu v zvezi s 57. členom ZFPPIPP. Ugovor o prerekanju terjatve lahko namreč vloži le upnik, ki je pravočasno prijavil svojo terjatev v postopku (prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). A. in B. nista upnika po 57. členu ZFPPIPP, kar je navedel tudi upravitelj v opombi Dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev (p. d. 653). Zakaj in na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje A. in B. dovolilo vložitev ugovora, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo. Če bi namreč sodišče prve stopnje menilo, da ugovora A. in B. nista dovoljena, bi njune ugovore moralo zavreči. Tako pa je odločilo, da bodo potrebni nadaljnji sodni postopki, do česar pa lahko pride le, če šteje njune ugovore za dovoljene. Iz Dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev z dne 26. 8. 2022 (p. d. 653) namreč ne izhaja, da bi tudi kakšen drug upnik prerekal izločitveno pravico upnice RS. Če bi se ugovore A. in B. zavrglo, pa bi to posledično pomenilo, da je upnici RS njena izločitvena pravica priznana (prvi odstavek 67. člena v zvezi s prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP)⁴ in razlog za prekinitev postopka, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje (da se bi izognili nadaljnjim sodnim postopkom), sploh ne bi bil podan.

22Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi z ničemer ni pojasnilo oziroma navedlo razloge o pričakovani dolžini matičnega postopka, v katerem naj bi se reševalo predhodno vprašanje in ali bo zadeva tam kmalu rešena. Slednje tudi zato, ker je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava napačno štelo, da se predhodno vprašanje rešuje v izvršilnem postopku I 251/2019 in ne v pravdnih postopkih, ki naj bi tekli zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe po vloženih tožbah upnice RS. Ne gre namreč spregledati, da je prekinitev stečajnega postopka prej izjema kot pravilo, saj je v stečajnem postopku poudarjeno načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Morebitna izjemna prekinitev v stečajnem postopku terja zato še toliko bolj temeljito predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti tako matičnega kot stečajnega postopka, predvsem upoštevaje fazo stečajnega postopka, v kateri odredi sodišče prekinitev postopka, ter procesna pravila ZFPPIPP, ki tako fazo urejajo.

23Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ki je postopek preizkusa terjatev v zvezi s (popravljenim) dopolnjenim dodatnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 26. 8. 2022 prekinilo do pravnomočnega končanja izvršilnega postopka I 251/2019, povsem brez obrazložitve, zaradi česar je utemeljen pritožbeni očitek o podani absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

24Ob vsem povedanem pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da tudi sicer po njegovi presoji pogoji za prekinitev postopka v tej fazi postopka (preizkus terjatev oziroma izločitvenih pravic), upoštevajoč celoten skup pravil o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic (69. člen ZFPPIPP), v obravnavanem primeru niso podani in mora zato sodišče prve stopnje v tem postopku o relevantnih vprašanjih v okviru sklepa o preizkusu odločiti samo. Pritožnica ima namreč prav, ko v pritožbi opozarja, da je postopek insolventnosti v prvi vrsti namenjen varovanju pravic upnika napram insolventnemu dolžniku, postopek pa mora sodišče izvesti brez posega v njihovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

25Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti, pri čemer je višje sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje naj tako brez odlašanja izvede potrebna procesna opravila in opravi preizkus izločitvenih pravic upnice RS (zap. št. 212 in 213) ter tudi izločitvene pravice upnika D. d. o. o., katerega prijavljena izločitvena pravica je prav tako predmet preizkusa v okviru istega dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev (zap. št. 211) in za katerega prvostopenjsko sodišče sploh ni navedlo razlogov za čakanje na preizkus njegove prijavljene izločitvene pravice.

¹ Ta vključuje poleg preizkusa izločitvenih pravic upnice RS, tudi preizkus terjatve upnika D. d. o. o., ki je izločitveno pravico prijavil na vkopanih turbinskih ceveh.
² V. Rijavec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 306.
³ Prim. sklepi VSL Cst 185/2013, Cst 194/2013, Cst 133/2015, Cst 100/2021 idr.
⁴ Kljub temu, da je prijavljena prepozno.