VSC Sklep I Cp 203/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka) in da bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).

2Zoper ta sklep se tožena stranka pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je spregledalo določbo XI. člena Pogodbe o konvertibilnem posojilu št. SK75-15/0016, sklenjene med njo in tožečo stranko, s katero sta se dogovorili, da je v primeru, ko spora ne bo možno rešiti sporazumno, za reševanje spora pristojen arbitražni senat ali arbiter posameznik pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Tako je izključena pristojnost sodišča. Sklicuje se na 18. člen ZPP, prav tako pa še navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je na ugovor tožene stranke z dne 11. 2. 2022 nepravilno odločilo, da je pristojno okrožno sodišče in je odločilo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost. Tako je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 3. in 5. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

3Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo izpostavlja, da je potrebno ugovor pristojnosti arbitraže podati najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ker v ugovoru zoper sklep o izvršbi za svoje trditve tožena stranka ni predložila dokazov, je sodišče prve stopnje njen ugovor štelo kot utemeljen, a je odločilo, da bo o zadevi odločalo Okrajno sodišče v Celju. Predmetni sklep je pravnomočen, saj se tožena stranka ni pritožila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZPP sodišče po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe presodi, ali je sodišče pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. Pri tem mora med postopkom po uradni dolžnosti ves čas paziti na svojo stvarno pristojnost (prvi odstavek 19. člena ZPP). Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP), medtem ko so okrožna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR (prvi odstavek 31. člena ZPP). Navedeno pravno podlago je ustrezno povzelo tudi sodišče prve stopnje.

6Tožena stranka pritožbeno ne izpodbija, da znaša vrednost spornega predmeta 95.552,09 EUR in da vtoževana terjatev izvira iz posojilnega razmera. Predmetni sklep izpodbija iz razloga, ker je sodišče prve stopnje spregledalo določbo XI. člena Pogodbe o konvertibilnem posojilu št. SK75-15/0016, a ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Kot pravilno navaja tožeča stranka v odgovoru na pritožbo, mora v skladu z drugim odstavkom 11. člena Zakona o arbitraži tožena stranka ugovor, da je vložena tožba v zadevi, ki je predmet arbitražnega sporazuma, vložiti najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ob upoštevanju, da je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v primeru obrazloženega ugovora – izenačen s tožbo v pravdnem postopku, se ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, obravnava kot odgovor na tožbo. Tako je potrebno ugovor o pristojnosti arbitraže podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožena stranka takšen ugovor sicer podala. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 3718/2022 z dne 2. 3. 2022 sklep o izvršbi z dne 19. 1. 2022 zaradi obrazložena ugovora tožene stranke razveljavilo in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju. Citirani sklep je pravnomočen, saj se pravdni stranki zoper njega nista pritožili. Morebitne nepravilnosti v zvezi z ugovorom o pristojnosti arbitraže bi morala tožena stranka tako uveljavljati v pritožbi zoper sklep VL 3718/2022 z dne 2. 3. 2022, česar pa ni postorila. Takšen ugovor je torej v tem delu postopka – glede na obrazloženo – prepozen. Sodišče prve stopnje se je posledično utemeljeno izreklo za stvarno nepristojno (drugi odstavek 274. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZPP), saj v predmetni zadevi, kot je še v celoti pravilno pojasnilo, ne gre za spor, za katerega bi bilo pristojno okrajno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta (drugi in tretji odstavek 30. člena ZPP). Pravilno je zadevo odstopilo tudi Okrožnemu sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (prvi odstavek 23. člena ZPP v zvezi z 48. členom ZPP).

7Glede na obrazloženo v prejšnji točki, niso utemeljene pritožbene navedbe o absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 3.¹ in 5. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

8Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Očitana absolutna bistvena kršitev že pojmovno ne more biti podana, saj o zahtevku ni odločeno.