VSL Sklep Cst 407/2021

I. Pritožbi z dne 28. 7. 2021 se ugodi in se nadomestni sklep z dne 16. 7. 2021 razveljavi.

II. Pritožbama z dne 30. 4. 2021 in z dne 1. 5. 2021 se ugodi in se sklep o prodaji – prvi z dne 16. 4. 2021 spremeni tako, da se predlog upravitelja z dne 22. 3. 2021 zavrne.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom o prodaji – prvi z dne 16. 4. 2021 o prodaji nepremičnin: parc. št. 1029/3 k.o. ... (ID ...), parc. št. 1029/4, k.o. ... (ID ...), parc. št. 1030/4 k.o. ... (ID ...), parc. št. 1031/3, k.o. ... (ID ...), parc. št. 1031/7, k.o. ... (ID ...), ki v naravi predstavljajo stanovanjsko hišo na naslovu T., vse v lasti dolžnika do ½ (ene polovice) odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, nepremičnine, ki so v solasti dolžnika do ½ pa se prodajajo skupaj s solastniškim deležem do ½ A. A. v stečajnem postopku St 01/2017 in nakup posameznega (solastniškega) dela ni mogoč, izklicna cena za (1/2) delež nepremičnin stečajnega dolžnika se določi v višini 252.500 EUR (skupaj za celotno nepremičnino 505.000 EUR), varščina pa v višini 25.250 EUR (za celoto 50.500 EUR).

2Zoper navedeni sklep so vložili pritožbo C. A., D. A. in E. A. Uveljavljajo vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da v izreku sklepa popravi navedbe o lastništvu nepremičnine. Pojasnjujejo, da je upnica F. d. d. zoper njih, kot lastnike navedenih nepremičnin, vložila tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj B. A. in A. A. po določbah Obligacijskega zakonika (OZ), pravda pa se je končala po začetku stečajnih postopkov nad dolžnikoma. Zaradi navedenega je upnica tožbeni zahtevek spremenila tako, da ga je uveljavljala za račun stečajnih dolžnikov, med tem ko se nepremičnine niso vrnile v njuno last. Napačen je zato zaključek sodišča, da se v stečajnem postopku prodajajo nepremičnine v lasti stečajnih dolžnikov, saj gre za nepremičnine v lasti njunih otrok, pritožnikov v tem postopku.

3Pritožbo zoper navedeni sklep je vložil tudi stečajni dolžnik. Navaja, da se ne prodaja premoženje stečajnega dolžnika, temveč njegovih otrok, zato bi bilo pravilno, da se prodaja opravi v izvršilnem postopku po določbah ZIZ.

4Odgovor na pritožbo je vložil stečajni upravitelj. Meni, da je sicer točna navedba pritožnikov, da se bo prodajala nepremičnina, ki formalno ni v lasti stečajnega dolžnika, vendar pa to na samo izvedbo prodaje ne vpliva. Navaja, da 344. člen ZFPPIPP lastnikom nepremičnine, ki se bo prodajala v stečajnem postopku, ne daje aktivne procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o prodaji.

5Sodišče prve stopnje je nato, na podlagi določbe drugega odstavka 128. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi pritožnikov ter sklep o prodaji – prvi z dne 16. 4. 2021 spremenilo tako, da se o prodaji nepremičnin: parc. št. 1029/3 k.o. ... (ID ...) do 1/2, parc. št. 1029/4, k.o. ... (ID ...) do 1/2, parc. št. 1030/4 k.o. ... (ID ...) do 1/2, parc. št. 1031/3, k.o. ... (ID ...) do 1/2, parc. št. 1031/7, k.o. ... (ID ...) do 1/2, ki v naravi predstavljajo 1/2 stanovanjske hiše na naslovu T. odloči tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, nepremičnine do 1/2 prodajajo skupaj s solastniškim deležem do 1/2 v stečajnem postopku St 01/2017 in nakup posameznega (solastniškega) dela ni mogoč, izklicna cena za (1/2) delež nepremičnin določi v višini 252.500 EUR (skupaj za celotno nepremičnino 505.000 EUR), varščina pa v višini 25.250 EUR (za celoto 50.500 EUR).

6Pritožbo¹ zoper navedeni sklep so vložili C. A., D. A. in E. A., ki jo je treba šteti kot pravočasno² in dovoljeno³. Uveljavljajo vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi ter izpodbijani nadomestni sklep spremeni tako, da v izreku sklepa popravi delež nepremičnine od 1/2 do 29.425 %. Ponovno pojasnjujejo, da sodišče darilne pogodbe ni razveljavilo in nepremičnin ni vrnilo v last in posest stečajnima dolžnikoma. Pritožniki, ki so lastniki nepremičnine, niso v osebnem stečaju, zato bi se prodaja lahko vršila izven stečajnih postopkov, njim pa bi bilo treba omogočiti najem nepremičnine, ki je njihov dom, za dobo treh let (210. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ).

7Odgovor na pritožbo je vložil stečajni upravitelj. Uvodoma opozarja, da je pritožba prepozna. Nadalje navaja, da iz sodbe izhaja, da darilna pogodba (do višine terjatve) nima pravnih učinkov med strankama, zato je tudi prenos lastništva brez učinka. Dolžnika sta v stečaju, zato se bo nepremičnina prodajala v stečajnem postopku po določbah ZFPPIPP, ne pa v izvršilnem postopku po določbah ZIZ.

8Pritožbe so utemeljene.

9Kot izhaja iz sklepa o prodaji - prvi z dne 16. 4. 2021 je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji nepremičnin, ki v naravi predstavljajo polovico stanovanjske hiše na naslovu T., v lasti stečajne dolžnice do ½, na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene. Po pritožbah pritožnikov je sodišče prve stopnje z nadomestnim sklepom o prodaji z dne 16. 7. 2021 odločilo enako, s to razliko, da v nadomestnem sklepu ni navedeno, kdo je imetnik solastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet prodaje.

10Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu je upnica F. d. d. pred začetkom stečajnih postopkov nad A. A. (St 01/2017) in B. A. (St 00/2017) vložila tožbo zaradi izpodbijanja njunih pravnih dejanj. Stečajna dolžnika sta namreč s svojimi otroki (C. A., D. A. in E. A.) sklenila darilno pogodbo, s katero sta nanje prenesla lastninsko pravico na vseh že navedenih nepremičninah, ki predstavljajo družinsko hišo v T. Upnica F. d. d. ima do stečajnih dolžnikov terjatev (ki je bila kasneje v obeh stečajnih postopkih tudi priznana), zato je zaradi poplačila svoje terjatve zoper C. A., D. A. in E. A. vložila tožbo na podlagi prvega odstavka 255. člena OZ⁴. Po začetku stečajnih postopkov nad dolžnikoma je tožbeni zahtevek uveljavljala za račun stečajnih dolžnikov. V pravdnem postopku je nato uspela dokazati, da je sklenjena darilna pogodba predstavljala neodplačno razpolaganje v škodo upnice F. d. d.

11Iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2705/2017-2, z dne 9. 9. 2019, tako izhaja, da darilna pogodba, sklenjena dne 17. 11. 2014 med A. A. in B. A. kot darovalcema ter C. A., D. A. in E. A. kot obdarjenci, glede navedenih nepremičnin v razmerju do stečajnih dolžnikov nima pravnih učinkov in je neveljavna do višine terjatve tožeče stranke, ki izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi, opr. št. I 606/2016, to je do višine 286.530,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 7. 11. 2017 dalje do plačila. Tožencem je naložilo, da morajo dopustiti, da se stečajna dolžnika A. A. in B. A. poplačata s prodajo oziroma so dolžni trpeti izvršbo vsak na svojem deležu podarjenih nepremičnin za izterjavo terjatve v navedenem znesku, vsak od njiju do ene polovice. Navedena sodba je postala pravnomočna v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1564/2020 z dne 22. 12. 2020.

12V skladu z 260. členom OZ izgubi pravno dejanje učinek le v razmerju med strankama izpodbojnega razmerja – upnikom in pridobiteljem ter samo v obsegu, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve⁵. Pravna posledica uspešnega izpodbijanja je tako relativna neučinkovitost pravnega dejanja in ne njegova razveljavitev in sprememba imetništva premoženja, ki je bilo predmet izpodbijanega pravnega dejanja. Upnik zato ne more zahtevati vrnitve predmeta, na katerega se nanaša izpodbojni pravni posel, v last in posest dolžnika oziroma vzpostavitve njegove lastninske pravice na tej stvari. Uveljavljanje paulijanske tožbe v obliki izbrisne tožbe zato ni pravilno⁶. Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava (paulijanska tožba – 255. do 260. člen OZ) pa ni predmet urejanja ZFPPIPP. ZFPPIPP določa samo pravne posledice uvedbe stečajnega postopka za tedaj že vložene paulijanske tožbe. Za te tožbe je določeno zgolj to, kar izhaja iz drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka se zato lahko zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika, torej v dobro vseh upnikov⁷.

13Drugače velja za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika po določbah ZFPPIPP (269. do 278. člen ZFPPIPP). Pravna posledica uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka je povračilni zahtevek po drugem odstavka 278. člena ZFPPIPP, ki ga je treba uveljavljati z izpodbojno tožbo v roku iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 277. člena ZFPPIPP). Če je oseba, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, na podlagi tega dejanja prejela izpolnitev svoje terjatve, mora stečajnemu dolžniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, če pa to ni več mogoče, plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji te sodne odločbe (drugi odstavek 278. člena ZFPPIPP). V primeru, ko je bila na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je predmet izpodbijanja ali je bilo izstavljeno na podlagi izpodbojne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), že opravljena vknjižba pridobitve lastninske pravice, je treba po tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo⁸ v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)⁹.

14Iz že navedenega je razvidno, da je upnica F. d. d. pred začetkom stečajnih postopkov nad A. A. in B. A. zoper obdarjence¹⁰ po darilni pogodbi z dne 17. 11. 2014 vložila paulijansko tožbo v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava ter zoper njih uveljavljala zahtevke po splošnih pravilih obligacijskega prava. V pravdnem postopku ni bil postavljen povračilni zahtevek po drugem odstavku 278. člena v zvezi z tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP, to je izbrisna tožba (prim. 243. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižni lastniki navedenega nepremičnega premoženja so tako, kljub uspehu tožeče stranke s paulijansko tožbo, ostali pritožniki C. A., D. A. in E. A. V stečajnem postopku se oblikuje stečajna masa. Ta je v prvem odstavku 224. člena ZFPPIPP opredeljena kot premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov stečajnega postopka in plačilo terjatev upnikov. V stečajno maso vsakega stečajnega dolžnika spada vse premoženje, katerega imetnik je ta ob začetku stečajnega postopka in ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka¹¹. Nepremično premoženje, ki je bilo predmet darilne pogodbe z dne 17. 11. 2014 pa ne spada v stečajno maso, saj to ni premoženje stečajnega dolžnika.

15Odločilno dejstvo pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o prodaji na podlagi prvega odstavka 331. člena v zvezi s prvim odstavkom 224. člena ZFPPIPP je tako (zgolj) okoliščina, da dolžnik ni imetnik (so)lastninske pravice na navedenih nepremičninah. Zaradi navedenega predlogu upravitelja za prodajo nepremičnega premoženja v stečajnem postopku ni mogoče ugoditi. Zemljiškoknjižni lastniki nepremičnega premoženja, ki je predmet prodaje v tem postopku, so tretje osebe¹², to je pritožniki C. A., D. A. in E. A. Po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2705/2017, z dne 9. 9. 2019, so slednji dolžni dopustiti izvršbo vsak na svojem deležu podarjenih nepremičnin za izterjavo terjatve, ki izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi opr. št. I 606/2016. Do izterjave te terjatve lahko pride torej zgolj v izvršilnem postopku. Presoja sodišča prve stopnje, da se lahko znotraj stečaja vrši prodaja premoženja tretjega je, po mnenju pritožbenega sodišča, materialnopravno zmotna, saj se po določbah ZFPPIPP v stečajnem postopku prodaja (zgolj) premoženje stečajnega dolžnika (primerjaj prvi odstavek 224. člena ZFPPIPP).

16Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in nadomestni sklep o prodaji z dne 16. 7. 2021 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je nadalje ugodilo tudi pritožbama pritožnikov zoper sklep o prodaji – prvi z dne 16. 4. 2021 ter navedeni sklep spremenilo tako, da se predlog za izdajo sklepa o prodaji z dne 22. 3. 2021 zavrne (3. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

____________________

¹ Sodna odločba sme učinkovati samo glede oseb, ki jim je omogočeno, da zaradi zaščite svojih pravic v postopku aktivno sodelujejo kot stranke. V tem primeru je predmet prodaje premoženje, ki je last oseb, ki niso v postopku osebnega stečaja. ZFPPIPP tega pravnega položaja ne ureja, saj se v stečaju prodaja premoženje stečajnega dolžnika (primerjaj prvi odstavek 325. člena ZFPPIPP). Pri presoji dovoljenosti pritožbe se zato ni dopustno sklicevati na določbo 344. člena ZFPPIP (primerjaj prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP), saj z vidika pritožnikov ne omogoča uresničitve pravice do izjavljanja v postopku. Z njihovega vidika, kot tretjih oseb, lastnikov premoženja, ki je predmet prodaje, te pravice tudi ne omogočajo ustrezno procesna pravila ZFPPIPP o javnem objavljanju. Zato se tudi pri presoji pravočasnosti pritožbe ni mogoče opreti na določbo prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. Zaradi navedenega je treba šteti, da so pritožniki procesno legitimirani za vložitev pritožbe zoper izpodbijana sklepa, ki bi jih bilo treba pritožnikom vročiti. Drugačna razlaga bi, po presoji pritožbenega sodišča, predstavljala neupravičen poseg v pravico pritožnikov do dostopa do sodišča (6. člen EKČP) oziroma v njihovo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).

² Ob smiselni uporabi določb ZPP teče pritožbeni rok od vročitve sklepa (drugi odstavek 363. člena ZFPPIPP). Ker pritožnikom izpodbijani sklep ni bil vročen, je treba njihovo pritožbo šteti za pravočasno.

³ Gre za položaj, ki je najbolj podoben nepravdnemu postopku. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o sodiščih (ZS) je zato treba šteti, da gre za osebe, katerih interes je s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 21. člena Zakona o nepravdnem postopku; ZNP). Ker je podan njihov pravni interes za vložitev pravnega sredstva, je pritožba dovoljena (prvi odstavek 32. člena ZNP).

⁴ Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov (prvi odstavek 255. člena OZ).

⁵ Če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, izgubi pravno dejanje učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev (260. člen OZ).

⁶ Ovčak Kos, Razdrih Žiga: Nekatera vprašanja v zvezi z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja, Pravnik 2014, letnik 96, št. 11/12.

⁷ Primerjaj II Ips 87/2017.

⁸ Izbrisna tožba je posebna tožba zemljiškoknjižnega prava, s katero se zahteva vzpostavitev stanja vpisa v zemljiški knjigi, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbijane vknjižbe, tako da se izbrišejo neveljavni (izpodbijani) vpisi (prvi odstavek 243. člena ZZK-1).

⁹ Dr. Nina Plavšak, Taxi fin lex, Komentar 275. člena ZFPPIPP (tč. 10.7.6.4)

¹⁰ Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, oziroma zoper njegove univerzalne pravne naslednike (drugi odstavek 259. člena OZ).

¹¹ V stečajno maso vsakega dolžnika spada tudi premoženje, ki se doseže z uveljavitvijo (povračilnih) zahtevkov na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika (tretja alineja 2. točke drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP). Vendar pa, kot izhaja iz že navedenega, tak zahtevek v civilnem pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pod opr. št. P 2705/2017 ni bil postavljen, saj je upnica vložila paulijansko tožbo, ne pa izpodbojno tožbo po določbah ZFPPIPP.

¹² Pri tej presoji okoliščine, da so obdarjenci dolžnikovi družinski člani, ni mogoče upoštevati, saj ne predstavlja pravno relevantnega dejstva.