325. člen ZFPPIPP

ZFPPIPP ne ureja pravnega položaja, v katerem bi bil predmet prodaje premoženje, ki ni last stečajnega dolžnika. Zaradi navednega je pritožnik, ki trdi, da je lastnik kotlov, ob smisleni uporabi določb, ki urejejo nepravdni postopek, procesno legitimiran za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep o prodaji tega premoženja. Pritožnik trdi, da predstavljata kotla pritiklino glavne stvari, njegove trditve pa dajejo ustrezno trditveno podlago tudi za presojo, ali predstavljata kotla sestavino glavne stvari. S predlaganim dokazom z izvedencem dokazuje pritožnik pravno relevantna dejstva v tej postopku, to je trdnost povezave kotlov z objektom (ki naj bi ju ne bi bilo mogoče ločiti brez poškodbe kotlovnice), kot tudi nekompletnost objektov brez delujoče kurilnice (saj naj bi večji del poslovnih stavb in proizvodnih prostorov ostal brez kakršnekoli možnosti ogrevanja). Prav tako trdi in dokazuje funkcionalno (saj naj bi bilo obratovanje kurilnice mogoče ponovno vzpostaviti) in prostorsko (parcelacija naj bi bila izvedena zgolj zato, ker premoženja kot celote ni bilo mogoče prodati) povezanost kurilnice s stavbami na območju celotnega objekta.

V 5. poglavju ZFPPIPP je v pododdelku 5.8.2. (členi od 325 do 347) urejena prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se lahko pravi posamično, lahko pa se premoženje stečajnega dolžnika proda tudi kot poslovna celota zaradi nadaljnjega opravljanja podjema s strani kupca (343. člen ZFPPIPP). V tem primeru preidejo s plačilom kupnine na kupca kot pravnega naslednika stečajnega dolžnika pri podjemu poleg lastninske pravice ali drugih premoženjskih pravic na premoženju, tudi vse pravice, ki so povezane s pravnim položajem stečajnega dolžnika pri opravljanju podjema (koncesije, licence, pravice na podlagi atestov in dovoljenj, pravica do najema, pravica uporabe imena).

Odločilno dejstvo pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o prodaji, je okoliščina, da dolžnik ni imetnik (so)lastninske pravice na navedenih nepremičninah. Zemljiškoknjižni lastniki nepremičnega premoženja, ki je predmet prodaje v tem postopku, so tretje osebe. Po pravnomočni sodbi so ti dolžni dopustiti izvršbo, vsak na svojem deležu podarjenih nepremičnin, za izterjavo terjatve, ki izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi. Do izterjave te terjatve lahko pride torej zgolj v izvršilnem postopku. Po določbah ZFPPIPP se lahko v stečajnem postopku prodaja (zgolj) premoženje stečajnega dolžnika.

Zunajsodna prodaja in prodaja v stečaju, ki jo na podlagi sklepa sodišča opravi stečajni upravitelj, se izključujeta. Premoženje, ki sestavlja stečajno maso, mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka (ne glede na to, kdo ga unovčuje), razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti. Upnik, ki bo uresničil upravičenje unovčiti zastavljene delnice, mora to upravičenje uresničiti v času teka stečajnega postopka in tako, da se izbrišejo vse zastavne pravice na delnicah. Prodajalec ima namreč dolžnost podati upraviteljici poročilo o prodaji, presežek kupnine po poplačilu vseh zastavnih upnikov pa plačati v stečajno maso. Pri tem velja opozoriti, da lahko tem zahtevam v stečajnem postopku zadosti le upnik z vpisanim prvim vrstnim redom ali vsi ločitveni upniki skupaj in hkrati.

V skladu z določbo četrtega odstavka 306. člena ZPP se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati. Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom oziroma moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP).