VSM Sklep I Cp 755/2021

I. Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo predlagatelja z dne 23. 9. 2019 ter predlagateljevega odvetnika z dne 20. 9. 2019, ki sta bili vloženi zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 571/2019 z dne 4. 7. 2019.

2Predlagatelj vlaga po svojem pooblaščencu pritožbo zaradi bistvene kršitve določb nepravdnega postopka. Navaja, da drži, da je vloga naslovljena kot revizija, ne drži pa, da po vsebini iz vloge ne izhaja, da predstavlja predlog za dopustitev revizije. Vloga, ki jo je 20. 9. 2019 vložil, vsebuje vse kar je potrebno za popolno vlogo za dopustitev revizije. Nadalje se sklicuje na prvi odstavek 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E¹) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ki določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V 56. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) je določeno, da je revizija dovoljena. V nobenem predpisu 56. člen ZDen ni spremenjen in je zato nedopustna razlaga izpodbijanega sklepa, da revizija ni dovoljena. Že pred sprejetjem ZNP-1 so bile vložene revizije. Sklicuje se na zadevo II Ips 22/2018. Glede na obrazloženo meni, da je nedopustno, da se predlagatelju onemogoči dostop do Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ker njegova vloga vsebuje vse elemente, potrebne za vlogo za dopustitev revizije.

3Predlagatelj v laični pritožbi graja navedbe v 5. točki obrazložitve sklepa prve stopnje, ker ne drži, da je bila njegova pritožba prepozna. Bila je dana priporočeno na pošto 23.9. 2019, odvetnik pa je odločbo sprejel 22. 8. 2019. Sklep je sam s sabo v nasprotju, saj je bila pritožba vložena 30. dan na pošto. Nadalje očita, da se sodišče v izpodbijanem sklepu ni ničesar izreklo o psihičnih motnjah pritožnika, navedenih v vloženi reviziji in priloženih psihiatričnih izvidih. Sodišče bi moralo postopek prekiniti in ugotoviti opravilno sposobnost predlagatelja, saj iz izvidov izhaja, da se že vrsto let zdravi zaradi psihičnih motenj in posledično bi moralo ugotoviti, ali je predlagatelj sploh podal odvetniku verodostojno pooblastilo za vložitev revizije. Očita kršitve 22. in 23. člena Ustave RS ter 6. in 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Nadalje očita, da bi se prvostopni sodnik A. A. zaradi poslovnega sodelovanja sodnikove žene s predlagateljem ter rednega srečevanja tudi sodnika s predlagateljem, moral izločiti in ker tega ni storil, je podana kršitev iz 23. člena Ustave RS, saj tako prvostopno kot drugostopno sodišče nista zagotovila predlagatelju poštenega sojenja. Nadalje očita, da še do danes ni sprejel sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Cp 571/2019 z dne 4. 7. 2019, saj se ne spomni, da bi odvetniku B. B. podal pooblastilo za zastopanje v denacionalizacijskem postopku, ki se vodi pred naslovnim sodiščem po 5. členu ZDen. Vročitev sklepa VSM odvetniku je nezakonita in v nasprotju z listinskimi dokazi, saj pooblastila za zastopanje na prvi stopnji odvetniku v spisu ni.

4Sodišče druge stopnje drugič odloča o pritožbah predlagatelja zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče zavrglo reviziji predlagatelja in predlagateljevega odvetnika zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 571/2019 z dne 4. 7. 2019. Sodišče druge stopnje je s sklepom pritožbo zavrnilo, Vrhovno sodišče RS pa je reviziji predlagatelja ugodilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje. V razlogih je navedlo, da sta bili zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 11. 2019 vloženi dve pritožbi, in sicer dne 4. 12. 2019 je pritožbo vložil predlagateljev pooblaščenec, dne 19. 12. 2019 pa še predlagatelj sam. Sodišče druge stopnje se o pritožbenih navedbah, podanih v predlagateljevi lastni vlogi, ni izreklo, s čimer ga je prikrajšalo v pravici do izjave. Zato sta pritožbi predmet ponovnega pritožbenega preizkusa.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Sodišče druge stopnje je pritožbi preizkusilo v okviru pritožbenih navedb ter v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevanih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu naslovno sodišče procesnih kršitev, ki jih uveljavljata pritožbi in na katere pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja. Postopanje sodišča prve stopnje je bilo zakonito, zato so neutemeljeni tudi vsi predlagateljevi očitki kršitev njegovih, z ustavo varovanih pravic, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7Sklep sodišča prve stopnje² je bil v obravnavani zadevi izdan 25. 4. 2019, sklep sodišča druge stopnje zoper katerega je predlagatelj vložil revizijo pa 4.7.2019. Na podlagi prehodne in končne določbe 132. člena ZPP-E so se spremembe in dopolnitve iz ZPP-E začele uporabljati 14. 9. 2017. Skladno z določbo tretjega odstavka 125. člena ZPP-E³ se postopek vodi po, s to novelo spremenjenih in dopolnjenih določbah ZPP.

8Z navedeno novelo je bil ukinjen institut dovoljene revizije. Revizijo je tako od njene uveljavitve mogoče vložiti le, če jo Vrhovno sodišče RS prej dopusti. Da se takšna ureditev razteza tudi na nepravdne postopke, za katere je sicer določeno da je revizija dovoljena,⁴ izhaja iz 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku. Ta se glasi: "Če drug zakon določa, da je revizija v nepravdnem postopku dovoljena, se ta dopusti pod pogoji iz 367.a člena zakona in po postopku po tem zakonu.⁵

9Tudi v nepravdnih postopkih, v katerih je revizija dovoljena s posebnim zakonom, torej od uveljavitve novele ZPP-E velja, da morajo udeleženci skladno s 367.b členom ZPP podati predlog za dopustitev revizije. Revizija, kakršno v tej zadevi vlaga pooblaščenec predlagatelja, upoštevaje tudi navedbe predlagatelja v vlogi z dne 23.9.2019, ni dovoljena, kot je pravilno odločilo in pojasnilo sodišče prve stopnje. Pritožnikove drugačne razlage določb 24. člena ZPP-E, 56. člena ZDen ter 216. člena ZNP-1 so napačne, kar izhaja tudi iz sodne prakse, oblikovane po uveljavitvi zadnje novele ZPP in novega ZNP-1.⁶

10Glede na pojasnjeno bi moral pritožnik vložiti predlog za dopustitev revizije v roku 30 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje⁷ pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (prvi in drugi odstavek 367.b člena ZPP). Predlogu bi moral priložiti odločbe nižjih sodišč in listine iz sodnega spisa in vsebinsko oblikovati predlog na način, kot je to določeno v četrtem odstavku 367.b člena ZPP. Pritožnik je vlogo naslovil na Okrajno sodišče na Ptuju, jo označil kot revizijo, iz vsebine vloge ne izhaja, da gre za predlog za dopustitev revizije, vlogi ni priložil odločb in listin, zato te vloge ni bilo mogoče obravnavati kot predloga za dopustitev revizije,⁸ kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Tudi navedbe v laični vlogi predlagatelja ter vlogi priložene listine (priloge od A42 do A46), ki jo je predlagatelj poslal na Vrhovno sodišče, le to pa odstopilo Okrajnemu sodišču na Ptuju, izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ne morejo spremeniti.

11Pritožbenim očitkom, ki jih v laični pritožbi z dne 19. 12. 2019 podaja predlagatelj sam, je potrebno pritrditi le glede napačnih razlogov v 5. točki obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, ko sodišče navaja "da je vloga naslovljena kot revizija, ki jo je vložila stranka brez odvetnika prepozna". Vendarle je bistveno, da je sodišče prve stopnje v okviru presoje upoštevalo vsebini obeh vlog, kar nesporno izhaja iz točke 4. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje še navaja, da iz predlagateljeve vloge izhaja, da z njo dopolnjuje navedbe, ki jih je v reviziji podal njegov odvetnik: „Predlagatelj sem preko odvetnika, dne 20.9.2019 vložil revizijo zoper sklep VSM, opr. št. I Cp 571/2019, z dne 4.7.2019 ter v še odprtem roku navajam...“ .⁹

12Vse ostale pritožbene navedbe predlagatelja so nebistvene za pritožbeno obravnavo, a sodišče druge stopnje nanje v izkaz, da se je z njimi seznanilo, na kratko odgovarja:

13Trditve, „da se sodišče v napadenem sklepu ni ničesar izreklo o psihičnih motnjah pritožnika ter da bi moralo postopek prekiniti in ugotoviti opravilno sposobnost predlagatelja, saj iz izvidov izhaja, da se zdravi že vrsto let zaradi psihičnih motenj in posledično ugotoviti ali je sploh podal odvetniku verodostojno pooblastilo za vložitev revizije“, so deloma nerazumljive, predvsem pa nekonkretizirane. Reviziji odvetnika so bile priložene priloge od A38 do A41, vlogi predlagatelja pa priloge od A42 do A46. Med njimi je izvid C. C., specialistke psihiatrije z dne 7. 3. 2019 (deloma nečitljiv), ki pa ne potrjuje očitkov predlagateljeve pritožbe. Predlagatelj je vseskozi aktivno sodeloval v nepravdnem postopku, podajal vrsto navedb sam ter tudi preko pooblaščencev, odvetnikov, ki so pravni strokovnjaki. Nadalje prav tako nekonkretizirano očita obstoj izločitvenih razlogov prvostopenjskega sodnika. Stranka mora po določbi 72. člena ZPP zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Zato so ti očitki tudi prepozni. Neutemeljene so tudi vse predlagateljeve pritožbene navedbe, da je bila vročitev sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Cp 571/2019 z dne 4. 7. 2019 temu odvetniku nezakonita, "saj odvetnik pooblastila za zastopanje na prvi stopnji nima oziroma pooblastila ni v spisu", saj iz spisa izhaja, da je predlagatelj pooblastil odvetnika B. B. tekom postopka na prvi stopnji in sicer že 18. 8. 2006. Predlagatelj je nato istega odvetnika pooblastil še 19. 9. 2019 za vložitev prve revizije in nato še 8. 4. 2020 za vložitev revizije zoper sklep naslovnega sodišča z dne 3. 3. 2020.

14Ker sta pritožbi neutemeljeni, ju je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).

15Predlagatelj s pritožbama ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (določba 154 in 165. člena ZPP).

¹ Ur. l. RS, 10/2017.
² S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog D. D. za denacionalizacijo premoženja, navedenega v vlogah z dne 8. 9. 2008 in 9. 6. 2011 ter predlog E. E. za denacionalizacijo premoženja, navedenega v vlogi z dne 8. 7. 2011.
³ Ur. l. RS, 10/2017, ureditev revizijskega postopka, kakor je bila spremenjena in dopolnjena z novelo ZPP-E, velja v zadevah, v katerih je bila odločba sodišča prve stopnje izdana po njeni uveljavitvi, torej po 14. 9. 2017.
⁴ Ni sporno, da za obravnavani nepravdni postopek - zahtevo za denacionalizacijo, 56. člen ZDen določa, da je zoper odločbe sodišča druge stopnje revizija dovoljena, vendar glede na določbo 124. člena ZPP-E pod pogoji iz 367.a člena ZPP.
⁵ Navedeno izhaja tudi iz pravila o mejah revizijskega preizkusa (371. člen ZPP), po katerem revizijsko sodišče preizkusi revizijo le v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena.
⁶ VSRS sklep II Ips 22/2018.
⁷ Sklep sodišča druge stopnje I Cp 571/2019 z dne 4. 7. 2019 je pooblaščenec tožnika prejel 22. 8. 2019 - povratnica na list. št. 452.
⁸ Primerjaj sklep VSRS II Dor 160/2018.
⁹ Po določbi 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če stranka ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona. Po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja sama le če ima opravljen pravniški državni izpit.