91. člen ZPP

Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

Tožnik je predlog za dopustitev revizije vložil sam in ob tem ni zatrjeval ter izkazal, ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.

Udeleženka je vložila predlog za dopustitev revizije po očetu, ki ni odvetnik, niti zakoniti zastopnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato za vložitev predloga nima ustrezne postulacijske sposobnosti.

Izostanka postulacijske sposobnosti s pozivom na podlagi 108. člena ZPP ni mogoče sanirati. To je pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje. Gre za ustaljeno stališče sodne prakse. Razloge zanj je VSRS pojasnilo v zadevah II Ips 3/2007, II Ips 321/2007 ter II Ips 576/2007, kasneje pa jih povzemalo tudi v drugih odločbah.

Glede na to, da predlog za obnovo postopka ni bil vložen po odvetniku, je sodišče pravilno postopalo po določbi prvega odstavka 91. člena ZPP, kjer je določeno, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona, in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona. Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam in tudi ni izkazal izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona.

Tožnik predloga ni vložil po zakonitem zastopniku, temveč pooblaščencu, ki ni (več) odvetnik. Četudi ima pooblaščenec pravno izobrazbo in opravljen izpit, ki je ekvivalent pravniškemu državnemu izpitu, o čemer prilaga potrdilo, to v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne zadošča.

Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

"Laični predlog" sta vložili pooblaščenki osebe, ki je bila nameščena v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, in ne ta oseba sama. Zato za obravnavano zadevo ne velja stališče Vrhovnega sodišča, da v nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta/predlagatelja, kot jih urejata tretji odstavek 86. in prvi odstavek 91. člena ZPP ob upoštevanju 42. člena ZNP-1, češ da smiselna uporaba določb ZPP v tovrstnih postopkih pomeni pretiran poseg v pacientovo pravico do osebne svobode (19. člen URS).

S predlogom za obnovo postopka ni dopustno uveljavljati napačnosti ugotovitev oziroma pravne presoje (pri čemer je bila izdana sodba tudi že pritožbeno preizkušena), prav tako razloga za obnovo postopka ne more predstavljati nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno in odpravljanje morebitnih hib dokaznega postopka in dokazne ocene. Nasprotno stališče bi pretirano ošibilo vrednoto pravnomočnosti in odprlo možnosti za vedno novo preverjanje dokazne ocene, na kateri temelji pravnomočna odločba, čemur izredna pravna sredstva niso namenjena.

Obnova je izredno pravno sredstvo. Obnovil naj bi se s sodno odločbo pravnomočno končan postopek. Zato so pogoji za dopustnost predloga za obnovo postopka strožji. ZPP v prvem odstavku 91. člena izrecno določa, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP, in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.

Predlog za obnovo postopka, vložen po pooblaščencu, ki ni odvetnik, je nedovoljen. Takšen predlog sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 91. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja zavrže.

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja postopkovna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). V obravnavanem primeru je predlog za dopustitev revizije vložila zakonita zastopnica predlagatelja, ki pa svoji vlogi ni priložila dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit. Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č v zvezi s prvim odstavkom 91. člena ZPP).

Izpodbijani sklep je sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi tožnikove pritožbe in potrditvi sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zavrglo. Gre za sklep, s katerim se je postopek končal, zato zoper njega procesni zakon ne dovoljuje pritožbe, ampak le izredna pravna sredstva. Vlogo, ki jo tožnik naslavlja kot pritožbo, vložil pa jo je pri sodišču prve stopnje zoper sklep sodišča druge stopnje, je zato vrhovno sodišče obravnavalo kot pravno sredstvo, ki ga na tak način zoper izpodbijano odločbo lahko pravdna stranka vloži, torej kot izredno pravno sredstvo revizijo. To pa je tožnik vložil sam in pri tem ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega revizija predhodno ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo kot nedovoljeno.

Procesna predpostavka za vložitev revizije je sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Tožnik je revizijo vložil sam. Ne v njej, ne v pritožbi ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je revizija zato nedovoljena spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (ker jo je vložil nekdo, ki nima te pravice) in tudi zato, ker ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP).

Ker se je zaradi neplačila sodne takse štelo, da je toženka svoj preklic sodne poravnave (oziroma tožbo za razveljavitev sodne poravnave) umaknila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka in zadeve ni vsebinsko obravnavalo, zato se toženka neutemeljeno sklicuje tudi na 7. člen ZPP.

Po določbi tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma sme pravna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, med katera spada tudi predlog za dopustitev revizije, opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit in v postopku o tem predloži dokazilo (četrti odstavek 86. člena v zvezi s 367.č členom ZPP).

Ker je predlog za dopustitev revizije laičen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo, ne da bi poprej odločalo o vrnitvi v prejšnje stanje.

Pri toženi stranki zaposlena delavka z opravljenim pravniškim državnim izpitom ni niti odvetnica, niti ni zakonita zastopnica tožene stranke, zato zanjo ne more vložiti predloga za dopustitev revizije.

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni. V nepravdnem postopku sprejema osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve (oziroma podaljšanja zadržanja) ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljeve postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367. č člena ZPP. Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientovo pravico do osebne svobode (19. člen Ustave RS) in do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).

V konkretnem primeru bi moral odvetnik v imenu in za račun tožnice1 sestaviti predlog za obnovo postopka, zlasti pa bi moral na to vlogo dati svoj žig in svoj podpis (15. člen Zakona o odvetništvu – ZOdv). Oprava pravdnega dejanja po odvetniku namreč pomeni, da ga v imenu in za račun stranke opravi odvetnik.