132. člen ZPP-E

Sodišče druge stopnje procesne argumentacije svoje odločbe ni zgradilo izolirano na podlagi 56. člena ZDen, ki vse od njegovega nastanka res ni bil spremenjen. Njegov procesni domet je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (novela ZPP-E). Tudi za udeležence nepravdnih postopkov je z določbo prvega odstavka 124. člena postavila pogoj, ki od njih zahteva, da najprej podajo predlog za dopustitev revizije, predno jo lahko ob ustreznem sklepu Vrhovnega sodišča tudi vložijo (367.b člen ZPP).

Tudi v nepravdnih postopkih, v katerih je revizija dovoljena s posebnim zakonom, torej od uveljavitve novele ZPP-E velja, da morajo udeleženci skladno s 367.b členom ZPP podati predlog za dopustitev revizije.

Tožnik je vložil tako neposredno, tj. dovoljeno revizijo, kot predlog za dopustitev revizije, vendar na tak način dopuščene in dovoljene revizije ni dopustno kumulirati. Ker je bila v obravnavani zadevi odločba sodišča prve stopnje izdana 20. 6. 2016, torej pred pričetkom uporabe novele ZPP-E, je za presojo, ali je imel tožnik na voljo dopuščeno ali dovoljeno revizijo, odločilen kriterij vrednosti spornega predmeta. Ker je ta (po pravilu petega odstavka 367. člena ZPP2) presegal 40.000,00 EUR, je bila procesno pravilna pot z vložitvijo dovoljene revizije

Ob upoštevanju začetka uporabe relevantnih določb tretjega odstavka 392. člena in prvega odstavka 393. člena ZPP z dnem 14.3.2017 in pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da so bile pritožnice oziroma F. G. seznanjene z razlogom za izpodbijanje že bistveno pred 13.9.2017, se je do vložitve tožbe dne 13.12.2017 subjektivni trimesečni rok nedvomno že iztekel, četudi se začetek teka tega roka šteje od 14.3.2017, ko so tožeče stranke sploh pridobile možnost vložitve tožbe za razveljavitev sodne poravnave.

Toženka je po pooblaščencu vložila revizijo, ki brez predhodne dopustitve ni dovoljena, zato jo je treba zavreči. Stranka lahko zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vloži revizijo le, če je bila ta najprej dopuščena s sklepom Vrhovnega sodišča. Sklep o dopustitvi revizije je tako procesna predpostavka za njeno vložitev.

Pred ZNP-1 revizija v zapuščinskem postopku, ki je vrsta nepravdnega postopka, ni bila dovoljena. ZNP-1 v 37. členu dopušča revizijo v nepravdnih postopkih pod pogoji, ki jih določa ZPP.

V tem sporu se je prenehala uporabljati določba 31. člena ZDSS-1, revizijo bi moralo vrhovno sodišče dopustiti po predhodnem predlogu nasprotnega udeleženca za njeno dopustitev (prvi odstavek 367. člena ZPP). Ker revizija v tej zadevi ni bila dopuščena oziroma nasprotni udeleženec ni niti predlagal njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).

Ker revizija v tej zadevi ni bila dopuščena oziroma tožnica ni niti predlagala njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).

Skladno z določbo četrtega odstavka 286. člena ZPP, ki je veljala v času odločanja sodišča prve stopnje, lahko stranke izjemoma navajajo nova dejstva in dokaze po prvem naroku za glavno obravnavo le, če tega brez svoje krivde niso mogle storiti na prvem naroku. Pravilo o dopustitvi novih dejstev in dokazov iz razloga, ker se s tem ne bi zavleklo reševanje spora, na katerega se sklicujeta toženca, pa se (po za konkretni primer relevantnih pravilih postopka) ne nanaša na obravnavani primer, ampak na situacijo, ko sodišče stranki s pozivom naloži, da se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma okoliščinah ter dopolni dokazne predloge (prim. drugi odstavek 286. člena in 286.a člen ZPP). Sodišče prve stopnje zato ni storilo zatrjevane kršitve pravil postopka, ker ni dopustilo navedb in dokaznih predlogov, ki sta jih toženca podala šele v ponovljenem sojenju iz razloga, ker naj ti ne bi zavlekli reševanja spora. Zato tudi ni podana zatrjevana kršitev pravil postopka, ker je izostalo pojasnilo o razlogih za neuporabo navedenega pravila. Izvršilni postopek s predmetom izvršbe na denarno terjatev dolžnika je bil končan s pravnomočnostjo sklepa o prenosu v izterjavo