VSRS Sklep II Ips 498/2007

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je ohranilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I 956/2001-13 z dne 12.12.2001 v veljavi v obsegu, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku glavnico v znesku 340.200 ATS v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, 12,5% letne obresti od dolgovane glavnice od 27.6.2001 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila in izvršilne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je sklep o izvršbi razveljavilo in zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Plačilo pravdnih stroškov je naložilo toženi stranki.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve procesnega prava. V reviziji vztraja pri ugovoru zastaranja. Navaja, da dopisa tožeče stranke o odstopu od pogodbe z dne 3.12.1998 ni nikdar prejel in dodaja, da je bilo dokazno breme o prejemu dopisa na strani tožeče stranke, o čemer pa je sodišče druge stopnje zavzelo napačno stališče. Sodišče pa je zmotno presodilo tudi vprašanje dolžine zastaralnega roka, zaradi česar je posledično napačna tudi odločitev o glavni stvari. Revident še navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje poroštveno izjavo interpretirali napačno saj je on poroštveno izjavo podpisal kot subsidiaren in ne kot solidaren porok, kar izhaja iz listine v spisu in kakor mu je bilo ob podpisu izjave tudi pojasnjeno. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni v smislu revizijskih navedb, podrejeno pa, da se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija je utemeljena.

6Ta postopek se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine (41. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju ZIZ). V tem postopku veljajo nekatere posebnosti, po katerih se razlikuje od postopka, ki se začne s tožbo po pravilih ZPP. Če sodišče v postopku za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlogu ugodi, izda sklep, s katerim dovoli izvršbo in dolžniku naloži plačilo terjatve ter ga pouči o pravici do ugovora (44. člen ZIZ). Če dolžnik poda ugovor (61. člen ZIZ), postopa sodišče po 62. členu ZIZ, kar pomeni, da nadaljuje postopek o tistem delu sklepa, s katerim je dolžniku naloženo plačilo in sicer po pravilih ZPP, ki urejajo postopek pri ugovoru zoper plačilni nalog. V tem postopku sodišče ugotavlja, ali je bil plačilni nalog utemeljen in odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP).

7Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da iz posojilne pogodbe z dne 14.8.1996 oz. 16.9.1996 (A4) izhaja, da je D. s.p., I. 34, najela posojilo pri tožeči stranki v višini 280.000,00 ATS, ki bi moralo biti odplačano v 90 mesečnih obrokih po 4.860,00 ATS tako, da je prvi obrok zapadel v plačilo 1.10.1996, zadnji pa 1.3.2004. Iz poroštvene izjave z dne 20.9.1996 (A5) pa izhaja, da je poleg v pogodbi navedenih hipotekarnih dolžnikov za posojilo kot solidarni porok jamčil tudi toženec. Poroštvena izjava, s katero se nekdo zaveže kot porok in plačnik, nedvomno predstavlja obliko solidarnega poroštva (tretji odstavek 1004. člena ZOR). Tako ugotovljeno dejansko stanje na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato je neupošteven revizijski očitek, da se je toženec za posojilo zavezal subsidiarno.

8Revident v danem primeru nima pravnega interesa izpodbijati presojo dolžine zastaralnega roka, saj se je sodišče druge stopnje postavilo na stališče, da se v danem primeru uporabi krajši - triletni zastaralni rok. Se pa v danem primeru zastavlja vprašanje, kdaj je zastaralni rok začel teči.

Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 361. člena ZOR). Pravica terjati izpolnitev obveznosti nastane praviloma takoj, ko zapade terjatev v plačilo. Dospelost terjatev v konkretnem primeru tožnik utemeljuje s pozivom o odstopu od pogodbe z dne 3.12.1998.

10Pritrditi je revidentu, da je bilo dokazno breme o zapadlosti dolga iz posojilne pogodbe pred plačilom zadnjega obroka na strani tožnika in da sta sodišči druge in prve stopnje zmotno šteli, da je tožnik temu dokaznemu bremenu zadostil. Toženec je na glavni obravnavi dne 19.11.2004 in v pritožbi ugovarjal trditvi tožnika, da ga je o odstopu od pogodbe in h plačilu preostanka neplačanega posojila pozval z dopisom. Takšnih ugovorov ni moč označiti za pavšalne. V skladu s tretjim odstavkom 1004. člena ZOR odgovarja solidarni porok upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Ker tožnik ni izkazal, da bi bil dopis (A8) tožencu (ali glavnemu dolžniku) vročen, sta sodišči druge in prve stopnje zmotno uporabili pravilo o dokaznem bremenu (8. člen ZPP) zaradi česar je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz prvega odstavka izreka.

11Izvršilni sklep je bil izdan ob podmeni, da je tožnica odstopila od posojilne pogodbe (torej v pogodbenem razmerju z glavno dolžnico) in o tem obvestila poroka (toženca). Bistveno za odločanje o zastaranju porokove obveznosti je torej kdaj je tožnica veljavno odstopila od pogodbe (kdaj so učinki odstopa pričeli delovati proti glavni dolžnici), saj je od te časovne točke odvisen potek zastaranja obveznosti glavne tožnice in posledično (zaradi akcesornosti poroštva) tudi zastaranje obveznosti poroka (prvi odstavek 1019. člena ZOR).V ponovljenem postopku naj sodišče presodi kdaj je tožnik od pogodbe odstopil in ali je o tem koga na zakonsko predpisan način obvestil (126. člen ZOR), ter v sklopu tako ugotovljenih dejstev ponovno presodi ugovor zastaranja.

12Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.