VSRS Sklep II Ips 38/2020

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje I Ip 1295/2019 z dne 16. 10. 2019 in sklep (o ugovoru) sodišča prve stopnje 2874 I 1173/2018 z dne 10. 4. 2019 se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Dosedanji potek postopka in odločitev sodišč prve in druge stopnje

1Sodišče prve stopnje je 31. 5. 2018 na upnikov predlog izdalo sklep o izvršbi za izterjavo terjatve, kot izhaja iz pravnomočnih sodb Okrožnega sodišča v Tel Avivu – Jafo, Izrael, št. 000823/95a z dne 9. 6. 2005 in št. 000823/95a z dne 19. 1. 2006, katerih pravna veljavnost je bila priznana s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I R 367/2016 z dne 12. 9. 2017 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Cp 18/2017 z dne 5. 3. 2018. Dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi je sodišče prve stopnje zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je dolžnikovo pritožbo zavrnilo. Sprejelo je stališče, da upniku v izvršbi ni bilo treba priložiti potrdila o izvršljivosti po pravu države, v kateri je sodna odločba izdana, kot to določa 103. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP). Ker izraelski sodbi nista vsebovali roka za prostovoljno izpolnitev namreč nista mogli postati izvršljivi, vendar pa to ni ovira za izdajo sklepa o izvršbi. Tako pomanjkljivost je mogoče sanirati s tem, da sodišče skladno z 21. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je specialnejši proti določbam ZMZPP, v sodnih odločbah, kjer ni določen rok za prostovoljno izpolnitev, tak rok določi samo. Tako je v obravnavani zadevi postopalo sodišče prve stopnje.

3Zoper sklep sodišča druge stopnje je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero izpodbija odločitev sodišča druge stopnje glede predložitve potrdila o izvršljivosti po tujem pravu. Meni, da bi to potrdilo moral upnik predlogu za izvršbo priložiti, saj tako določa 103. člen ZMZPP. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Sodišči naj bi napačno uporabili 17. člen ZIZ, peti odstavek 40. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZIZ in drugi odstavek 103. člena ZMZPP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi, sklepa sodišča prve in druge stopnje razveljavi ter izvršbo ustavi, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena v odgovor upniku in dolžniku, ki pa odgovora nista vložila.

Glede dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

5Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko po določbi tretjega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vloži državno tožilstvo, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, to je pogoji za dopustitev revizije. Če ti pogoji niso izpolnjeni, je zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena.

6Vlagatelj zahteve je kot pomembna izpostavil naslednja pravna vprašanja, glede katerih naj bi odločitev sodišč nižjih stopenj tudi odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča (sklepa Cp 3/2017 z dne 15. 6. 2017):

– Ali je izvršljivost odločbe tujega sodišča po pravu države, v kateri je bila izdana, predpostavka, pogoj in predhodno vprašanje za dovolitev izvršbe in opravljanje prisilne izvršitve terjatve na podlagi tuje pravnomočne sodne odločbe s priznano pravno veljavnostjo v pravnomočno končanem postopku priznanja tuje sodne odločbe;

– Ali je obstoj in upnikova predložitev potrdila o izvršljivosti po pravu države, v kateri je bila tuja sodna odločba izdana (če ni predložena sodna odločba, ki je več kot potrdilo o izvršljivosti, na primer sklep o izvršbi, izdan v državi izvora izvršilnega naslova – prim. sklep Vrhovnega sodišča RS z dne 29. 6. 2006, III Ips 606/2005) predpostavka in pogoj za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe in za opravo izvršbe na podlagi priznane pravne veljavnosti tuje dajatvene sodne odločbe, v kateri paricijski rok (rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti) ni določen;

– Ali lahko izvršilno sodišče dovoli izvršbo in izvrši tujo sodno odločbo, čeprav po pravu države, v kateri je bila izdana, ni izvršljiva ali zaradi poteka časa ni več izvršljiva, oziroma, če nima informacije o izvršljivosti (tudi v času odločanja o dovolitvi izvršbe) po pravu države, v kateri je bila izdana oziroma upnik ni predložil potrdila o njeni izvršljivosti po pravu države, v kateri je bila izdana.

7Vrhovno sodišče pritrjuje utemeljitvi vlagatelja zahteve za varstvo zakonitosti, da so zgoraj navedena vprašanja v zvezi s predložitvijo potrdila o izvršljivosti po pravu države, v kateri je bila tuja sodna odločba izdana in s tem priznanja izvršljivosti tuje (izraelske) sodne odločbe pomembna pravna vprašanja. Zato je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 385. člena v zvezi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP za dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti.

Presoja utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

8Predlog za izvršbo za izterjavo terjatve, kot izhaja iz pravnomočnih sodb Okrožnega sodišča v Tel Avivu – Jafo, Izrael, št. 000823/95a z dne 9. 6. 2005 in št. 000823/95a z dne 19. 1. 2006, katerih pravna veljavnost je bila priznana s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I R 367/2016 z dne 12. 9. 2017 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Cp 18/2017 z dne 5. 3. 2018, je upnik v obravnavani zadevi vložil 10. 4. 2018. Sodba o priznanju tuje odločbe je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Upnik pa predlogu naj ne bi priložil potrdila o izvršljivosti tuje sodne odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Glavno vprašanje pred Vrhovnim sodiščem ostaja, ali bi to v izvršilnem postopku moral storiti.

9Po 94. členu ZMZPP je tuja sodna odločba izenačena z odločbo slovenskega sodišča in ima enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna slovensko sodišče. ZMZPP ureja pogoje za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v 95. do 103. členu. Za odločitev o priznanju tuje sodne odločbe morata biti izpolnjeni dve pozitivni predpostavki: predlagatelj mora predlogu priložiti tujo sodno odločbo oziroma njen overjen prevod v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi, ter potrdilo o njeni pravnomočnosti (95. člen), če se zahteva njena izvršitev, pa še potrdilo o njeni izvršljivosti po pravu države, v kateri je bila izdana (drugi odstavek 103. člena). Druge predpostavke so negativne narave, na nekatere pazi sodišče po uradni dolžnosti, na druge pa samo na ugovor nasprotne stranke. Postopek priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb ureja ZMZPP v 108. do 111. členu. O priznanju tuje sodne odločbe se odloča v posebnem nepravdnem postopku kot o glavnem vprašanju, lahko pa o tem odloča tudi vsako sodišče kot o predhodnem vprašanju. Za izvršitev tuje sodne odločbe je pristojno okrajno sodišče, ki je pristojno za izvršbo. Ker lahko v primeru, da o priznanju še ni bilo odločeno v posebnem postopku, o tem odloči vsako sodišče kot o predhodnem vprašanju, lahko stranka na podlagi tuje sodne odločbe predlog za izvršbo vloži neposredno na sodišče, ki je pristojno za dovolitev izvršbe.¹

10V obravnavani zadevi je pristojno sodišče, kot je obrazloženo v 8. točki tega sklepa, že odločilo o priznanju izraelskih sodb. Tudi ko je tuja sodna odločba priznana v ločenem t. i. delibacijskem postopku, pa mora upnik v okoliščinah primerov, kot je obravnavani, v izvršilnem postopku predložiti še tuje potrdilo o izvršljivosti. To izhaja iz jasne določbe 103. člena ZMZPP, ki v drugem odstavku določa: »Vložnik zahteve za izvršitev tuje sodne odločbe mora poleg potrdila iz 95. člena² tega zakona predložiti tudi potrdilo o njeni izvršljivosti po pravu države, v kateri je bila izdana.« Enako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo tudi v sklepu Cp 3/2017 z dne 15. 6. 2017.³ Za to razlago je pomemben tudi sam pomen 103. člena ZMZPP, ki je po presoji Vrhovnega sodišča v tem, da se izvršljivost odločbe presoja po tujem pravu, da bi jo lahko prisilno izvršili v izvršilnem postopku pred slovenskim sodiščem. Ne bi bilo namreč logično, da bi lahko slovensko sodišče izvršilo sodno odločbo, ki morebiti ne bi bila izvršljiva v državi izvora. Pogoje za izvršljivost sodnih odločb pa imajo države urejene različno. Zato je torej treba izvršljivost po tujem pravu izkazati in ne zadostuje, da se le navede, da je tuja odločba izvršljiva.

11Po stališču Vrhovnega sodišča pa je treba pri presoji, kdaj mora vložnik zahteve za izvršitev odločbe priložiti potrdilo o izvršljivosti tuje sodne odločbe, upoštevati določbe zakona, ki ureja izvršilni postopek v Republiki Sloveniji. To je določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, kot je veljal v času vložitve predloga za izvršbo (to je pred uveljavitvijo ZIZ-L), to je na dan 10. 4. 2018. Po tedaj veljavnem petem odstavku 40. člena ZIZ mora upnik v predlogu za izvršbo izvršilni naslov (tudi tuj) le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti in dokazil predlogu za izvršbo ni treba priložiti.⁴ Zahtevane priloge pa mora upnik priložiti po obrazloženem ugovoru dolžnika (tretji odstavek 58. člen ZIZ).

12V obravnavani zadevi je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor, v katerem je navajal, da izraelski sodbi nista izvršljivi (sicer iz drugih razlogov in ne tega, da upnik ni priložil potrdila). Upnik je na to odgovoril in priložil zahtevane priloge, pri čemer pa sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da ni priložil potrdila o izvršljivosti. Vendar pa sta sodišči nižjih stopenj presodili, da je izvršilno sodišče pri izdaji sklepa o izvršbi kljub tej pomanjkljivosti ravnalo pravilno. Izraelski sodbi namreč niti nista vsebovali roka za prostovoljno izpolnitev, kar naj bi pomenilo, da niti nista mogli postati izvršljivi, to pa naj bi izvršilno sodišče pravilno odpravilo s tem, da je samo določilo paricijski rok, kot to določa 21. člen ZIZ⁵, ki naj bi bil glede na ZMZPP specialen zakon. To stališče pa je po presoji Vrhovnega sodišča glede na zgoraj navedeno napačno. Paricijski rok po 21. členu ZIZ lahko izvršilno sodišče določi šele, ko je znano, ali je tuja sodna odločba sploh izvršljiva po pravu države, v kateri je bila izdana. To dejstvo pa upnik v postopku, kot rečeno, izkaže s predložitvijo potrdila o izvršljivosti tuje države in ga ni mogoče sanirati (zgolj) z določitvijo paricijskega roka po slovenskem pravu.

13Sodišči nižjih stopenj nista ugotovili, da bi katera izmed listin v spisu štela⁶ za potrdilo o izvršljivosti po drugem odstavku 103. člena ZMZPP. Po presoji Vrhovnega sodišča pa bi s tega vidika morali presoditi (vsaj) vsebino prevoda listine pod prilogo A16 spisa (Odločbo Okrožnega sodišča v Tel - Avivu z dne 25. 7. 2010), ki je bila dolžniku glede na ugotovitve sodišč vročena in se je lahko o njej izjavil. Pri tem Vrhovno sodišče dodaja, da preide s tem, ko je potrdilo o izvršljivosti enkrat izdano, dokazno breme o tem, da se je stanje glede izvršljivosti odločbe morebiti spremenilo, na dolžnika.

14Če sodišče prve stopnje oceni, da nobena listina v spisu ne ustreza potrdilu o izvršljivosti tuje države po 103. členu ZMZPP, mora upnika po pravilih o ravnanju z nepopolno vlogo⁷ po 108. členu ZPP pozvati, da pomanjkljivost, če je to mogoče, odpravi. V prvotnem postopku je namreč napačno sklepalo, da predložitev tega potrdila ni nujna.

15V skladu z zgoraj navedenimi razlogi je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zaradi zmotne uporabe materialnega prava zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani sklep sodišča druge stopnje ter sklep sodišča prve stopnje o ugovoru razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje (smiselno drugi odstavek 380. člena ZPP). Vrhovno sodišče ni razveljavilo tudi sklepa o izvršbi, saj je bilo treba po tedanji zakonodaji listine priložiti šele po obrazloženem ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi. Naloga sodišča prve stopnje v ponovljenem sojenju je, da preveri, ali katera listina v spisu predstavlja potrdilo o izvršljivosti sodne odločbe tuje države, sicer pa upnika pozove, da predloži ustrezno potrdilo. Glede na nadaljnji razvoj postopka naj ponovno odloči o ugovoru dolžnika.

¹ Enako o tem dr. Dragica Wedam Lukić: Priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v Republiki Sloveniji, Pravni letopis leto 2011, št. 1, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani IPP-PF.
² V 95. členu ZMZPP je določeno: (1) Vložnik zahteve za priznanje mora predlogu za priznanje tuje sodne odločbe priložiti tujo sodno odločbo ali njen overjen prepis in predložiti potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma drugega organa o pravnomočnosti te odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. (2) Če tuja sodna odločba ali njen overjen prepis nista sestavljena v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, mora stranka, ki zahteva priznanje, predložiti tudi overjen prevod tuje sodne odločbe v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi.
³ V tem postopku je Vrhovno sodišče obrazložilo, da ima upnik možnost, da najprej sproži samostojen postopek za priznanje tuje sodne odločbe, nato pa na podlagi sklepa o priznanju predlaga izvršbo. V tem primeru je izvršilno sodišče vezano na pravnomočno odločitev, da se tuja sodna odločba prizna. Še vedno pa mora upnik v izvršilnem postopku predložiti tuje potrdilo o izvršljivosti te sodne odločbe (drugi odstavek 103. člena ZMZPP).
⁴ Peti odstavek 40. člena ZIZ: »Upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, za tuji izvršilni naslov pa, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona.« Šele od spremembe 40. člena po ZIZ-L, ki se je v tem delu glede na drugi odstavek 70. člena prehodnih določb začela uporabljati 25. 3. 2019 (torej po vložitvi predloga za izvršbo 10. 4. 2018), velja, da je treba predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena zakona.13. člen ZIZ je na dan vložitve predloga za izvršbo določal:»Izvršitev tujih odločb, tujih poravnav in tujih javnih listin«Izvršitev odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa se sme v Republiki Sloveniji dovoliti in opraviti, če:- odločba, poravnava ali javna listina izpolnjuje z zakonom ali ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo predpisane pogoje za priznanje ali- je bil na podlagi Uredbe 44/2001/ES, Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 2016/1103/EU ali Uredbe 2016/1104/EU v Republiki Sloveniji izveden postopek priznanja in izvršitve odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa oziroma javne listine tujega upravnega ali drugega organa.Če zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali Uredba 6/2002/ES, Uredba 2201/2003 /ES, Uredba 805/2004/ES, Uredba 1896/2006/ES, Uredba 861/2007/ES, Uredba 4/2009/ES, Uredba 207/2009/ES, Uredba 1215/2012/EU, Uredba 606/2013/EU ali Uredba 655/2014/EU določa, da se odločba ali poravnava tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter javna listina tujega upravnega in drugega organa izvrši brez postopka priznanja in izvršitve, se sme izvršitev odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba, poravnava ali javna listina izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali Uredbo 6/2002/ES, Uredbo 2201/2003/ES, Uredbo 805/2004/ES, Uredbo 1896/2006/ES, Uredbo 861/2007/ES, Uredbo 4/2009/ES, Uredbo 207/2009/ES, Uredbo 1215/2012/EU, Uredbo 606/2013/EU ali Uredbo 655/2014/EU.
⁵ V drugem odstavku 21. člena ZIZ je določeno: Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.
⁶ Vrhovno sodišče je npr. že štelo, da za izpolnitev tega pogoja šteje tudi izdan sklep o izvršbi v tuji državi (sklep II Ips 606/2005 z dne 29. 6. 2006).
⁷ Tudi v zvezi z nepredložitvijo izvršilnega naslova k predlogu za izvršbo v zakonsko zahtevani obliki ob vložitvi predloga za izvršbo gre za procesno in ne materialnopravno predpostavko izvršbe (načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 30. 6. 2004).