21. člen ZIZ

V skladu z določbo 17. člena ZIZ je izvršbo mogoče dovoliti na podlagi izvršilnega naslova, med drugim na podlagi izvršljive sodne odločbe. V skladu z določbo petega odstavka 40. člena ZIZ mora upnik predlogu za izvršbo, če izvršilni naslov predstavlja tuja sodna odločba, poleg izvršilnega naslova priložiti tudi listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pri presoji teh pogojev v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZIZ pravilno izhajalo iz določb Uredbe. V tem okviru je pravilno upoštevalo, da je v skladu z 39. členom Uredbe sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v tej državi članici, izvršljiva tudi v drugih državah članicah, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo, ter da mora za namene izvršitve sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v skladu s prvim odstavkom 42. člena Uredbe vlagatelj v državi članici organu, pristojnemu za izvršitev, predložiti izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti, in potrdilo, izdano v skladu s 53. členom, ki potrjuje izvršljivost sodne odločbe, ter vsebuje izvleček sodne odločbe in po potrebi pomembne informacije o

Ne drži, da je v izreku izvršilnega naslova izrecno navedeno, od kakšnega zneska glavnice tečejo zakonske zamudne obresti, saj nikjer v izreku ni navedeno "od zneska ... DIN" (glede na veljavno valuto ob začetku teka zamudnih obresti), kar bi specificiralo znesek, od katerega tečejo zamudne obresti. Navedeno je hkrati tisto, česar v izvršilnem postopku ni dopustno dopolnjevati. Izrek, kakršen je, bi bil primeren, če bi tudi obresti glede na čas začetka teka tekle od zneska v isti valuti, saj bi bilo mogoče znesek, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti, razumeti s pomočjo kontekstne razlage in ne zaradi same popolnosti izreka. Ne gre za matematično možnost izračuna, temveč gre za izvršljivost. Valuta je vsekakor bistven del definicije denarne obveznosti, saj valute nenazadnje nimajo vse enake vrednosti (ali pa ne obstajajo več) in zato ne drži, da se obresti pač izračunajo od "zneska" oz. "številke". Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da zakonske zamudne obresti od zneska v evrih pred časom, ko je valuta evro sploh pričela obstajati, ne morejo biti obstoječ predmet obveznosti. S tem tak predmet ni niti določen, niti določljiv, izvršilni naslov pa v obrestnem delu ni pri

Tudi po dopolnitvi vloge predlagana začasna odredba, s katero tožnik zgolj posplošeno zahteva prenehanje kršitev materialnih avtorskih pravic v zvezi z izumom konektorski priklop priključne vrvice, ne predstavlja takšne konkretizacije prepovednega zahtevka, da bi bil ta izvršljiv. To velja tudi za nadaljnje zahtevke, ki jih je tožnik postavil v predlogu. Ker ni opredelil obveznosti določljivo in s tem tako, da bi bila izvršljiva (21. in 268. člen ZIZ), je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).

Izvršilno sodišče samo vsebinsko ne more odločati o tem, ali so bili določeni izredni stroški dejansko potrebni za preživljanje otroka, kot to določa prvi odstavek 199. člena DZ, saj takšna presoja presega njegove pristojnosti in je pridržana izključno pravdnemu sodišču. Ker izredni stroški v izvršilnem naslovu niso določno opredeljeni, terjatev ni nesporno ugotovljena in zato ni primerna za izvršbo.

Soglasje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje za terjatev/obveznost, ki je z notarskim zapisom določena ali vsaj določljiva, le če so potrebne nadaljnje ugotovitve, notarski zapis ne more biti izvršilni naslov. Štetje dni zamude in preprosta matematična operacija množenja teh dni z dnevno določeno zamudno kaznijo ne pomenijo ugotavljanja kakšnega dejanskega stanja, kar v izvršilnem postopku ne bi bilo dopustno. V neposredno izvršljivem notarskem zapisu je sicer resda uporabljen izraz odstop, vendar pa je v tretjem členu Sporazuma o zavarovanju uporabljen izraz odpoklic (z "možnostjo odpoklica") in takšna oblikovalna pravica upnika je bila v posojilni pogodbi tudi dogovorjena. To izhaja iz dogovorjene posledice, in sicer (takojšnje) zapadlosti v plačilo celotne še neplačane obveznosti.

Konkretna pravnomočna kazenska sodba ne more predstavljati izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev dela konkretne nepremičnine, kot je zahteval upnik v predlogu za izvršbo. Primarno že iz razloga, ker je kazensko sodišče izpraznitev stanovanja oziroma prostorov nepremičnine na naslovu Ulica 11 določilo zgolj kot dodatni pogoj v okviru izrečene pogojne obsodbe z določeno štirimesečno mesečno zaporno kaznijo in torej ne gre za kakšno samostojno naložitev dolžnega ravnanja oziroma za samostojno obligacijo, ki bi jo bilo mogoče prisilno izvršiti v civilnem izvršilnem postopku. Povedano še drugače, dolžnost izpraznitve stanovanja oziroma prostorov se nanaša izključno na določeno kazen v okviru za storjeno kaznivo dejanje dolžniku (tam obdolžencu) izrečene pogojne obsodbe, zato ji je mogoče pripisati le kazenskopravne, ne pa tudi civilnopravnih učinkov. Navedeno pomeni, da ima neizpolnitev (tudi) navedenega dodatnega pogoja (poleg izpolnitve prvega pogoja, to je opustitve storitve novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi dveh let) lahko le kazenskopravno posledico spremembe pogojne obsodbe v nepogojno oziroma izrek določene štirimesečne zaporne kazni, zmotno pa je upnikovo s

Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo besedno zvezo oziroma klavzulo "z vsemi pripadki in stroški” kot soglasje za neposredno izvršljivost tudi glede pogodbene kazni. Pogodbena kazen ni strošek iz naslova posojila. Pogodbena kazen je sicer akcesorna obveznost, vendar je akcesorna nedenarni in ne denarni terjatvi - v tem primeru torej obveznosti izročitve vinkulacije, saj pogodbena kazen za neizpolnitev ali zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti niti ne more biti dogovorjena. Iz tega razloga je tudi ni mogoče šteti kot pripadek denarni obveznosti iz naslova posojila. Sodišče prve stopnje je soglasje z neposredno izvršljivostjo v danem primeru zato neupravičeno razširilo na izterjevano pogodbeno kazen.

Drži sicer, da je lahko izvršilni naslov za izvršbo le listina dajatvene, ne pa tudi (z izjemo davčnih odločb) ugotovitvene (ali oblikovalne) narave. O tem ni dvoma. Ne drži pa, da sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ng 12/2025 z dne 27. 10. 2025, na katerem temelji predlog za izvršbo v obravnavani zadevi, ni dajatvena listina, oziroma da v njej ni dajatvenega povelja. Res sicer v izreku (I. točka) navedenega sklepa ni zapisano, da "mora oziroma je dolžan nasprotni udeleženec (sedaj dolžnik) predlagatelju (sedaj upnik) omogočiti vpogled (z možnostjo fotografiranja/kopiranja)" v v nadaljevanju I. točke izreka sklepa navedene listine, temveč je nepravdno sodišče odločilo, da se predlagatelju (sedaj upnik) omogoči vpogled v konkretne listine. Vendar pa zgolj zaradi takšnega zapisa še ni mogoče šteti, da upnik zoper dolžnika nima listine dajatvene narave. Dikcija v sklepu I Ng 12/2025 z dne 27. 10. 2025, da se predlagatelju (sedaj upnik) "omogoči vpogled", lahko pomeni le to, da je nasprotni udeleženec (sedaj dolžnik) dolžan omogočiti vpogled (z možnostjo fotografiranja/kopiranja) predlagatelju (sedaj upnik), oziroma da navedeno nedenarno obveznost dolžnik mora izpolniti. Vs

V konkretnem pravnomočnem sklepu o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 dolžniku sicer ni bil določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v znesku 10.032,91 EUR (ki je navedena v Seznamu neplačanih priznanih terjatev pod zaporedno številko 10), kar pa je bilo sanirano s sklepom o izvršbi I 1991/2023 z dne 18. 11. 2024, v katerem je sodišče prve stopnje dolžniku določilo rok 15 dni za plačilo navedenega zneska upniku. S tem je bilo popravljeno dejstvo, da sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 prvotno ni bil izvršljiv. Z določitvijo paricijskega roka v sklepu o izvršbi z dne 18. 11. 2024 je namreč sodišče prve stopnje dolžniku omogočilo, da v 15 dneh sam izpolni dolgovano obveznost, za primer, da tega v postavljenem roku ne bi storil, pa je hkrati tudi (pogojno) dovolilo izvršbo.

Glede podatkov o poslovnih partnerjih, s katerimi je družba prenehala sodelovati v zadnjih treh letih, ne drži, da je izvršilni naslov v tem delu neizvršljiv. Navedena obveznost pomeni predložitev seznama poslovnih partnerjev, s katerimi v zadnjih treh letih dolžnik ni poslovno sodeloval.

Pravnomočni sklep o prvi razdelitvi ugotavlja obstoj terjatve do dolžnika, ne določa pa obveznosti, da je dolžan dolžnik karkoli plačati upniku. Ko končni načrt v drugem odstavku uvoda govori o "poplačilu terjatev" in ko poplačilo omenja tudi končni načrt, to še ne pomeni, da je dolžniku naložena kakršnokoli dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev.

Kdaj je izvršilni naslov primeren za izvršbo, določa 21. člen ZIZ, po katerem mora izvršilni naslov vsebovati navedbo upnika in dolžnika ter predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Če čas izpolnitve ni določen, je podan ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati. ZIZ namreč v drugem odstavku 21. člena določa, da v primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ta rok določi sodišče v sklepu o izvršbi in nato za primer, če dolžnik terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovoli izvršbo. Sodišče v takšnem primeru izda sklep o izvršbi, ki poleg dovolilnega dela vsebuje tudi naložitveni del. Sodišče prve stopnje tako določi rok za prostovoljno izpolnitev in dovoli izvršbo šele po poteku roka, torej za primer, da dolžnik obveznosti v danem roku ne bo prostovoljno izpolnil. Z določitvijo paricijskega roka dolžnik tako dobi dodatno možnost prostovoljne izpolnitve in šele v primeru neizpolnitve bo ta terjatev prisilno izterjana. To pa glede na 21

Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če je med drugim v njem naveden tudi vrsta in obseg obveznosti. Obveznost po izvršilnem naslovu mora biti jasno določena. Izvršilno sodišče je namreč na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti tako kot se glasi in v obsegu, kot se glasi. V konkretnem primeru pa iz izreka sklepa o končanju stečajnega postopka ne izhaja naložitev obveznosti dolžnika, zato sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 ni primeren naslov. Pravnomočen postane izrek sklepa in ne obrazložitev. V izreku sklepa mora biti vsebovana dolžnikova obveznost do upnika, da je izvršilni naslov primeren. Obrazložitev sodne odločbe sodišče pojasni svojo odločitev in tako stranke seznani z razlogi za odločitev, s ciljem zagotavljanja pravice do izjave oziroma do pravnega sredstva.

Predlog se zavrne.

Trditveno in dokazno breme glede prenehanja terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova, nosi dolžnik, ki mora že v ugovoru navesti konkretna dejstva glede plačil, ki naj bi bila opravljena na račun terjatve, ki je predmet izvršbe, in zanje predložiti dokaze (prvi in drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi z 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ). Da bi bil ugovor v tej zvezi obrazložen, ne zadošča, da dolžnik, kot v obravnavanem ugovoru, zgolj pavšalno zatrjuje, da je terjatev plačana, ampak mora podati konkretne navedbe o višini in datumu opravljenih plačil, o načinu plačila oziroma o drugih relevantnih okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je terjatev prenehala. Dolžnik mora že v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti vsa dejstva, na podlagi katerih nasprotuje izdanemu sklepu o izvršbi (prvi in drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 9. člena ZIZ), in poznejše navedbe o dejstvih, ki bi jih lahko podal že v ugovoru, niso dopustne, prav tako pa tudi ne pozneje podani dokazni predlogi (prim. 56. člen ZIZ). Upnikov odgovor na ugovor predstavlja pravočasno in pravno dopustno vlogo, v kateri je upnik podal nove navedbe in p

Predlog se zavrne.

Glede na določila davčnih in delovnopravnih predpisov ter predpisov o obveznih prispevkih za socialno zavarovanje delavec ni upravičen do izplačila celotnega zneska primeroma plače iz pogodbe o zaposlitvi oziroma po kolektivni pogodbi (bruto znesek), ampak mu mora delodajalec obračunati bruto znesek, nato pa mu po odvodu (plačilu) davkov in prispevkov izplačati ustrezni neto znesek. Zakonske zamudne obresti pripadajo delavcu le od ustreznega neto zneska. Tipično v izrekih sodb niso navedeni tako bruto kot neto zneski dolžnih zneskov. Razlog za to, da v izreku sodbe niso navedeni bruto in neto zneski, je, da je višina neto zneska glede na pripadajoči bruto znesek odvisna od davčnih predpisov in okoliščin delavca na dan obračuna plače. Dohodek je prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oziroma dohodnina (oziroma davki in prispevki pri dohodkih, od katerih se prispevki plačujejo), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gr

Predlog se zavrne.

Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete vezano. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti. Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Načelo formalne legalitete izvršilnemu sodišču ne dovoljuje, da bi samo dopolnjevalo izvršilni naslov na način, da bi z nadaljnjim pravnim sklepanjem razbralo obveznost, ki neposredno v izreku sodbe kot izvršilnem naslovu ni zapisana. Predmet obveznosti je določen, če je jasno, enopomensko individualiziran, če je po objektivnih merilih določljiv, ali če izvršilni naslov vsebuje podatke, s pomočjo katerih ga je mogoče določiti. Povedano drugače: konkretiziran mora biti do te mere, da je terjatev

Predlog se zavrne.