3. člen ZUE

Po presoji pritožbenega sodišča določbe prvega odstavka 3. člena ZUE ni mogoče razlagati le z jezikovno razlago, kot je to storilo sodišče prve stopnje, in sicer, da so bankovci in kovanci, ki se glasijo na euro, zakonito plačilno sredstvo, kar pomeni, da jih je treba sprejemati pri plačilu obveznosti, vključno s plačevanjem storitev, kakršna je parkirnina; da je potrošnikom zakonsko zagotovljena splošna pravica, da plačilo izvedejo z gotovino v valuti euro, kar jim mora biti vselej omogočeno ter da 3. člen ZUE neposredno varuje pravico potrošnikov do gotovinskega plačevanja in ne dopušča izključevanja te možnosti, ne glede na obstoj alternativnih načinov plačila. Po presoji pritožbenega sodišča je takšna ozka jezikovna razlaga presežena z namensko razlago, ki jo pritožbeno sodišče vidi v tem, da je ZUE z dnem 1. 1. 2007 uvedel euro kot valuto Republike Slovenije in zaradi zamenjave gotovine (euro za tolar) podelil status zakonitega plačilnega sredstva bankovcem in kovancem, ki se glasijo na euro, posledično pa je kot prekršek določil ravnanje, ko pravna in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, po dnevu uvedbe eura ne sprejema bankovcev in kovancev, ki se glasijo na euro, torej

Tudi ko je tuja sodna odločba priznana v ločenem t. i. delibacijskem postopku, mora upnik v okoliščinah primerov, kot je obravnavani, v izvršilnem postopku predložiti še tuje potrdilo o izvršljivosti. To izhaja iz jasne določbe 103. člena ZMZPP, ki v drugem odstavku določa: "Vložnik zahteve za izvršitev tuje sodne odločbe mora poleg potrdila iz 95. člena tega zakona predložiti tudi potrdilo o njeni izvršljivosti po pravu države, v kateri je bila izdana."

Upnik je zahteval izvršbo za terjatev, kot izhaja iz tujih sodb, ki jima je bila priznana pravna veljavnost v Republiki Sloveniji. Z izvedbo delibacijskega postopka oziroma s priznanjem tujih sodnih odločb sta bili sodbi izraelskega sodišča inkorporirani v slovenski pravni red in sta izenačeni z odločbo sodišča Republike Slovenije in imata v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba. Tujo sodno odločbo, ki ji je bila priznana pravna veljavnost v slovenskem pravnem redu, je zato tudi dopustno izvršiti oziroma na njeni podlagi dovoliti in opraviti izvršbo. Kršitev določb postopka mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Ob jasni navedbi v dopisu glede vsebine pošiljke bi moral dolžnik ob morebitni ugotovitvi, da priloge v pošiljki niso bile vsebovane, take trditve uveljavljati že takoj v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor (že od vsake povprečno skrbne osebe, posebej pa od pravno kvalificiranega pooblaščenca - odvetnika, ki zastopa dolžnika, se namreč pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njegovi vsebini, in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče). V primeru, če je izvršilni naslov odločba,

Iz materialnih predpisov izhaja razlika med zahtevki v domači valuti in zahtevki v tuji valuti. Tako obstaja tudi razlika med tožbenim zahtevkom, postavljenim v domači valuti, in tožbenim zahtevkom, postavljenim v tuji valuti. V prvem postopku je tožnica zahtevala izpolnitev obveznosti v (v tistem obdobju še) tuji valuti (euru). V predmetnem postopku pa tožnica zahteva izpolnitev obveznosti v domači valuti (v času vložitve tožbe - euru). Okoliščina, da je bil zahtevek v prvi pravdi postavljen v isti valuti, kot je postavljen v predmetni pravdi, pa je naključna in ne more iti v škodo tožnice.