VSRS Sodba II Ips 62/2019

Revizija se zavrne.

Tožbeni zahtevek in trditve pravdnih strank

1Tožnica je kot lastnica stanovanja, ki ga je toženec imel v najemu, kot porokinja plačala njegov dolg do dobavitelja komunalnih storitev. V tem postopku je zahtevala povrnitev plačanega zneska. Toženec je ugovarjal, da je terjatev dobavitelja komunalnih storitev nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja nad njim in da se je stečajni postopek končal z odpustom obveznosti.

Ugotovljeno dejansko stanje

- Toženec je bil najemnik tožničinega stanovanja. Tožnica je plačal njegov dolg iz naslova opravljenih komunalnih storitev. Šlo je za terjatve glede dobave komunalnih storitev v obdobju od decembra 2010 do aprila 2012. Toženčev upnik je tožnici 18. 4. 2017 poslal zahtevek za plačilo toženčevega dolga v višini 3.255,52 EUR, ki je bil ugotovljen z dne 28. 12. 2011 in 8. 1. 2013 pravnomočnima sklepoma o izvršbi. Tožnica je zahtevani znesek plačala 1. 6. 2017 in istega dne od toženca zahteval povrnitev plačanega zneska.

- Terjatev toženčevega upnika je nastala pred postopkom osebnega stečaja nad tožencem. Bila je zajeta s sklepom o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča v Ljubljani St 5288/2014 z dne 29. 11. 2016. Sklep o odpustu obveznosti se je nanašal na terjatve toženčevih upnikov, nastalih do 5. 11. 2014.

Odločitev sodišča prve stopnje

2Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožnici plačati znesek 3.255,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2017 in ji povrniti stroške postopka. Presodilo je, da tožnica odgovarja za toženčeve obveznosti kot subsidiarna porokinja in da je tožničina terjatev do toženca nastala s trenutkom, ko je plačala toženčev dolg. Po tem stališču sporna terjatev ni bila zajeta z odpustom obveznosti. Ker je tožničina poroštvena obveznost nastala po začetku stečajnega postopka, odpust obveznosti na sporno terjatev nima učinka. Tožnica plačila ni opravila brez pravne podlage. Čeprav so bile tožencu obveznosti do upnika odpuščene, je bila kot porokinja dolžna plačati toženčev dolg. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ureja stečajni postopek pravnih in fizičnih oseb drugače. Glava razlika je v tem, da je pravna oseba po zaključku stečajnega postopka izbrisana iz poslovnega registra, fizična oseba pa je še vedno poslovno in procesno sposobna glede obveznosti, ki so nastale po uvedbi stečajnega postopka zoper njo.

Odločitev sodišča druge stopnje

3Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da je tožnica dolžna tožencu povrniti stroške postopka. Poudarilo je, da je za odločitev o spornem vprašanju odločilno razmerje med porokom in glavnim dolžnikom in da bi toženec v trenutku, ko je tožnica plačala njegov dolg, smel zavrniti upnikovo zahtevo za plačilo dolga. Za odločitev ni pomembno, kdaj je tožnica pridobila pravico terjati od toženca to, kar je plačala zanj njegovemu upniku. Prvi odstavek 1028. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da ima porok od dolžnika pravico zahtevati "vse, kar je zanj plačal", je treba razumeti tako, da ima pravico od njega zahtevati, kar bi lahko zahteval upnik. Ker upnik od toženca zaradi odpusta dolga ne bi mogel zahtevati izpolnitve, tožnica kot porokinja nima regresne pravice. Takšna razlaga je v skladu z namenom odpusta dolga v postopku osebnega stečaja, in sicer da se naj stečajnemu dolžniku omogoči, da po zaključku stečaja "zaživi na novo". Če bi imel porok pravico terjati od njega, kar je po zaključku stečaja plačal za stečajnega dolžnika, bi odločitev o odpustu dolga, zavarovanega s poroštvom, ostala brez vsebine. Dolg, ki je bil stečajnemu dolžniku odpuščen, bi "oživel".

4Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 98/2019 z dne 7. 3. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali ima porok pravico zahtevati od glavnega dolžnika povrnitev obveznosti, ki jo je namesto njega poravnal upniku po določbi četrtega in petega odstavka 24. člena Stanovanjskega zakona-1 (v nadaljevanju SZ-1), če je bila obveznost dolžnika v okviru postopka osebnega stečaja predmet odpusta obveznosti.

Revizija tožeče stranke

5Tožnica vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe. Meni, da sporna terjatev ni nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja nad tožencem in da zato sklep o odpustu obveznost na njo ne učinkuje. Toženčev dolg je plačala po uvedbi postopka osebnega stečaja. Šele z dnem plačila toženčevega dolga je prišlo do prehoda terjatve na njo. Upnikova terjatev do toženca ni identična njeni terjati do toženca. Terjatvi imata različne pravne subjekte in različno dospelost. Obveznosti ne izvirata iz skupnega dolga. Ne gre za isto terjatev. Revizija se ne strinja z argumentom, da za odločitev o uveljavljanju regresne terjatve ni pomembno, kdaj je sporno terjatev pridobila. V skladu s prvim odstavkom 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje le za terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Revizija nasprotuje obrazložitvi, da je utemeljen toženčev pritožbeni pomislek o odločilnosti trenutka prehoda upnikove terjatve na tožnico, saj bi lahko toženec v trenutku, ko je plačala njegov dolg, zavrnil upnikovo zahtevo za plačilo dolga. To ni res. V skladu z drugim odstavkom 1022. člena OZ ne bi mogla zavrniti plačila upnikove terjatve.

6Toženec na revizijo ni odgovoril.

Presoja utemeljenosti revizije

7Revizija ni utemeljena.

8SZ-1 določa, da če najemna pogodba ne določa drugače, je dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, dolžnik vseh ostalih terjatev pa etažni lastnik (četrti odstavek 24. člena SZ-1). Ne glede na to odgovarja lastnik stanovanja za najemnikove obratovalne stroške subsidiarno (peti odstavek 24. člena SZ-1). Če poroštveno obveznost določa zakon in je ne ureja podrobneje, se uporabijo splošna obligacijska pravila o poroštvu.

9Porok je zavezan nasproti upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil (1012. člen OZ). Po prvem odstavku 1016. člena OZ se poroštvo lahko da za vsako veljavno (torej tudi naturalno) obveznost. Poslovna podlaga poroštva je varstvo upnika v zvezi z izpolnitvijo temeljnega posla in glavne terjatve. Zaradi akcesorne narave poroštvo s prenehanjem glavne (dolžnikove) obveznosti ugasne (drugi odstavek 270. člena OZ). Porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika (prvi odstavek 1017. člena OZ). Porok lahko uveljavlja zoper upnikov zahtevek vse ugovore glavnega dolžnika iz temeljnega posla, vštevši ugovor pobotanja, ne pa tudi osebne dolžnikove ugovore (prvi odstavek 1024. člena OZ). Dolžnik sme uporabiti zoper poroka, ki je brez njegove vednosti plačal upnikovo terjatev, vsa pravna sredstva, s katerimi bi bil ob tem plačilu lahko zavrnil upnikov zahtevek (prvi odstavek 1031. člena OZ).

10Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ). Položaj glavnega dolžnika se po porokovi izpolnitvi svoje obveznosti ne spremeni. Do porokove izpolnitev je imel obveznost do upnika, po porokovi izpolnitvi pa ima isto obveznost do poroka. Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila (prvi odstavek 1028. člena OZ). V primeru izpolnitve dolžnikove obveznosti pridobi porok nasproti upniku regresno pravico na podlagi zakona.

11Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti (drugi odstavek 1022. člena OZ). V primeru stečaja glavnega dolžnika porok ne more uveljavljati regresne pravice. Zaradi varstva upnikov je v drugem odstavku 1022. člena OZ določena izjema od pravila o akcesornosti poroštva iz prvega odstavka 1017. člena OZ. Takšno izjemo utemeljuje namen poroštva, ki je v zavarovanju upnikove terjatve zaradi neplačevitosti glavnega dolžnika.¹

12Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP). S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno (prvi odstavek 409. člena ZFPPIPP). Če dolžnik prostovoljno plača neplačani del terjatve iz prvega odstavka tega člena, nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi (drugi odstavek 409. člena ZFPPIPP). Konkretni dejanski stan ne zajema položaja iz 410. člena ZFPPIPP, vtoževana terjatev pa se ne nanaša na obveznosti iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.

13Višje sodišče v Ljubljani je v primerljivih zadevah zavrnilo dolžnikov ugovor, da porokova uveljavitev regresne pravice po zaključku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom izniči učinek pravnomočne odločitve o odpustu obveznosti. To stališče je utemeljilo z argumentom, da v primeru, ko porok plača dolžnikov dolg po zaključku postopka osebnega stečaja, porokova regresna terjatev nastane šele z njenim dejanskim plačilom, in da porok ter glavni dolžnik ne odgovarjata za isto terjatev.² Izpodbijana sodba je od takšnega stališča utemeljeno odstopila.³

14Odpust obveznosti ni ugovor iz temeljnega posla, temveč dolžnikov osebni ugovor, ki ga porok v razmerju do upnika v skladu s prvim odstavkom 1024. člena OZ ne more uveljaviti. Konkretni dejanski stan se glede razmerja med porokom in upnikom v bistvenem ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz drugega odstavka 1022. člena OZ. Učinkovanje odpusta obveznosti na porokov pravni položaj bi bilo v nasprotju z namenom poroštva. Ni razumnega razloga za drugačno obravnavo porokov pravnih in fizičnih oseb, zoper katere je bil uveden stečajni postopek. Ker toženčeva obveznost v smislu materialnopravnega upravičenja ni prenehala, tožničina poroštvena zaveza ni mogla ugasniti (prim. drugi odstavek 270. člena OZ v zvezi s 1022. členom in prvim odstavkom 1016. člena OZ).

15Za konkretno presojo je ključno, (1) da je tožnica kot porokinja z izpolnitvijo toženčeve (dolžnikove) obveznosti vstopila v upnikov pravni položaj in je na podlagi 1018. člena OZ (pravilo o zakoniti subrogaciji) sporna terjatev prešla na njo, (2) da se sporna terjatev nanaša na obveznost, glede katere učinkuje odpust obveznosti, (3) da je toženec pridobil ugovor, da je njegov dolg postal neiztožljiv oziroma naturalen. Glavni učinek zakonite subrogacije je prehod izpolnjene upnikove terjatve na poroka kot izpolnitelja. Ker se pravni položaj dolžnika varuje s pravilom, da se zaradi prenosa terjatve njegov pravni položaj ne sme poslabšati, ohranja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upniku.⁴ Stališče sodišča druge stopnje v primerljivih zadevah z opr. št. II Cp 1258/2018, I Cp 256/2018 in I Cp 1701/2016, kjer je bilo porokovemu zahtevku v razmerju do dolžnika ugodeno s sklicevanjem na argument, da porok in glavni dolžnik ne odgovarjata za isto terjatev, je v nasprotju s 1018. členom OZ. Ustavno sodišče je že poudarilo, da temelji instituta odpusta obveznosti izvirajo iz pravice do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in da ta institut pomeni edino možnost, da se lahko prezadolženi stečajni dolžnik razbremeni primeža dolgov in eksistenčne grožnje, s čimer pridobi realno možnost in (ekonomsko) podlago, da skuša svoje življenje zgraditi na novo.⁵ Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom o odpustu obveznosti (158. člen Ustave).

16Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev, da tožnica na podlagi prvega odstavka 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške revizijskega postopka, je zajeta z odločitvijo o zavrnitvi revizije. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ V. Kranjc v: M. Juhart, N. Plavšak (rd.), Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 1027 - 1068.
² Sodba VSL z dne 24. 10. 2018, opr. št. II Cp 1258/2018; sodba VSL z dne 25. 7. 2018, opr. št. I Cp 256/2018; sodba VSL z dne 12. 10. 2016, opr. št. I Cp 1701/2016.
³ Kasneje je presoji iz izpodbijane sodbe VSL sledilo s sodbo I Cp 1713/2018 z dne 30. 1. 2019.
⁴ Prim. M. Juhart v: M. Juhart, N. Plavšak (rd.), Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 309.
⁵ Odločba US RS št. U-I-56/17-20, Up-335/17-25 z dne 4. 4. 2019, 25. točka obrazložitve.