382. člen ZFPPIPP

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in (rubljivih) prihodkov, da bi se lahko oblikovala stečajna masa. Ker je hkrati tudi ugotovilo, da dolžnik odpusta obveznosti ne more doseči, je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo. Na ugotovitev o višini dolžnikovih preživninskih obveznosti je oprlo sklep, da dolžnikovi prihodki ne zadoščajo za oblikovanje stečajne mase.

Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če je ravnal in ravna vestno in pošteno ter v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Odpust med drugim ovirajo kršitve dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (torej tudi obveznosti mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev), saj imajo tudi te kršitve značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja. Ne dolžnost poročanja dolžnika ne nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo hkrati in v enakih deležih. V konkretnem primeru ni okoliščin, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust na podlagi dolžnikove kršitve obveznosti poročanja iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Takšne okoliščine ni utemeljeno iskati v neobstoju stečajne mase, saj bi bilo nasprotno stališče nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki jih dolžniku nalaga zakon ali upravitelj, zanj brezpredmetn

Kadar dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko njegov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti. Kadar obstaja možnost poplačila upnikov, ni mogoče govoriti, da ni podan prvotni cilj postopka osebnega stečaja, to je, da se upniki vsaj delno in sorazmerno poplačajo.

Ob izkazani domnevni bazi v zvezi s trajnejšo nelikvidnostjo obramba glede večje vrednosti dolžnikovega premoženja od obveznosti do upnikov ni relevantna. Upniki insolventnosti niso utemeljevali z morebitno dolgoročno plačilno nesposobnostjo dolžnika (1. točka tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP), temveč so predlog za začetek stečajnega postopka oprli na domnevo trajnejše nelikvidnosti, ki je glede na dolžnikov skupni dolg in redne prejemke podana ter je tudi ni mogoče izpodbiti s sklicevanjem na obstoj oziroma vrednost dolžnikovega nepremičnega (nelikvidnega) premoženja. Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga upnikov za začetek postopka osebnega stečaja je kljub temu pravilen iz drugih razlogov. Verjetno izkazane terjatve praktično v celoti izvirajo iz zakonite preživnine za mladoletne otroke, ki so v postopku osebnega stečaja opredeljene kot prednostne terjatve. Te se iz splošne razdelitvene mase poplačajo pred navadnimi in podrejenimi terjatvami (prvi odstavek 390. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 359. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), zanje pa se tudi ne uporabljajo določbe 131., 132., 280. in 281. člena ZFPPIPP, ki urejajo nedovoljenost izvršbe in zav

Ker je terjatev, ki jo pritožnik uveljavlja v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o. o., premoženje stečajnega dolžnika B. B. – v osebnem stečaju, stečajni postopek nad dolžnikom A. d. o. o. pa teče z namenom poplačila terjatev upnikov, so načeloma vsa procesna dejanja upnikov in sodišča v tem stečajnem postopku v neposredni ali posredni povezavi z namenom stečajnega postopka, to je poplačilom terjatev upnikov. To velja tudi za načrt poteka stečajnega postopka in spremembo tega načrta. Zato stečajnega dolžnika B. B. v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o .o. lahko zastopa le upravitelj. Kako bi izpodbijani sklep lahko vplival na položaj B. B. izven okvira namena stečajnega postopka, pa dolžnik v pritožbi ni pojasnil.

Ker ne more biti dosežen noben zakonsko dovoljeni namen postopka osebnega stečaja, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik nima pravnega interesa oziroma pravne koristi od začetka tega postopka, saj se njegov pravni položaj ne bo v ničemer spremenil.

Položaj fizične osebe v stečajnem postopku se po določilih ZFPPIPP razlikuje od položaja pravne osebe med drugim v tem, da pravna oseba z začetkom stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost, fizični osebi pa se ta le omeji.

Predlog za odpust obveznosti lahko dolžnik sicer vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja (398. člen ZFPPIPP), vendar zgolj zaradi hipotetične možnosti, da bo tak predlog tudi dejansko vložen, postopka osebnega stečaja ni mogoče začeti, če ne obstajajo možnosti, da bi bil dosežen vsaj primarni namen tega postopka.

Postopek po nasprotni izvršbi je dvofazni, in sicer bi izvršilno sodišče po izdaji kondemnatorne sodne odločbe (ki v izvršilnem postopku torej ni sama sebi namen) nato moralo izdati sklep o izvršbi, kar po začetku stečajnega postopka ni dovoljeno. Zahtevana terjatev tudi ne sodi med izjeme po drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, saj ne gre niti za izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa insolvenčnega sodišča, ki je izvršilni naslov, niti za izvršbo na podlagi pravnomočne odločbe v postopku iz razdelka 5.6. tega zakona v delu, v katerem je bila insolventemu dolžniku naložena povrnitev stroškov postopka, na podlagi sodne odločbe ali upravne odločbe o terjatvah ali obveznostih, ki predstavljajo strošek stečajnega postopka ali odločbe o taksni obveznosti za dejanja, opravljena v postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti. Upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku terjatve po koncu postopka osebnega stečaja.

V primeru, ko v postopku osebnega stečaja nad notarjem kot zasebnikom do odpusta obveznosti ni prišlo, stečajni dolžnik upnikom za neplačane obveznosti odgovarja tudi po zaključku stečajnega postopka. Te obveznosti lahko poravna prostovoljno ali pa prisilno v postopku (civilne ali davčne) izvršbe, ki ga lahko upniki po koncu stečajnega postopka vodijo zoper njega za vse neplačane terjatve - tako tiste iz osebne kot tudi tiste iz poslovne sfere, za katere zasebnik kot fizična oseba odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Uporaba devetega odstavka 374. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja ni izrecno izključena (5. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). Vendar je pravilno materialno pravno stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno pri vprašanju smiselne uporabe te zakonske določbe v postopku osebnega stečaja upoštevati posebno značilnost tega postopka. Ta je v tem, da fizična oseba, drugače kot pravna oseba, po koncu stečajnega postopka ne preneha in je še naprej nosilec pravic in obveznosti. Prenos na Republiko Slovenijo je smiseln v postopku stečaja nad pravno osebo iz razloga, ker le-ta po njegovem končanju preneha obstajati in zato ne more biti več imetnica nobene vrste premoženja. Prav iz tega razloga so z namenom končanja postopka stečaja nad pravno osebo v 374. členu ZFPPIPP določeni upravičenci za prevzem tistega njenega premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni mogoče razdeliti med upnike. Ker bo v obravnavanem primeru stečajni dolžnik po končanem postopku osebnega stečaja še naprej nosilec pravic in obveznosti, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni primerno, da bi se denarno dobroimetje, ki je ostalo pri končni razdelitvi v tako majhnem znesku, da bi z nje

Pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja je res izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (četrti odst. 396. člena ZFPPIPP), vendar je za potrditev odločitve sodišča prve stopnje bistveno, da po koncu stečajnega postopka fizična oseba (za razliko od pravne osebe) ne preneha (377. člen ZFPPIPP). Zato tudi ne prenehajo tiste terjatve upnikov, ki v stečajnem postopku niso bile plačane (382. člen ZFPPIPP), mednje pa sodijo tudi stroški pravdnega postopka, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo, da jih je dolžan plačati toženec.

Postopek osebnega stečaja se lahko vodi tudi brez odpusta obveznosti, saj je primarni cilj stečajnega postopka enakomerno poplačilo upnikov. Vendar je pogoj za dosego tega cilja, da ima dolžnik premoženje in/ali prejemke, iz katerih se bo lahko skladno z določbo 389. člena ZFPPIPP oblikovala stečajna masa. V kolikor je dolžnikova plača v celoti izvzeta iz stečajne mase po 389. členu ZFPPIPP, drugega premoženja pa dolžnik nima, in ni možnosti za odpust obveznosti (če dolžnik ni podal predloga ali obstojijo ovire za odpust), je treba dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči.

Prejemek, s katerim je razpolagal dolžnik, to je regres za letni dopust, ni izvzet iz stečajne mase, saj ni naveden med prejemki, ki jih določa 101. člen ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP. Da ni pogojev za odpust obveznosti, zadošča ugotovitev, da dolžnik krši obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP. To pomeni, da zadošča, da je brez vednosti in soglasja upravitelja sklenil pogodbo, katere predmet je bilo razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Zaradi zahteve po enakem obravnavanju upnikov mora biti onemogočeno vsako dejanje, s katerim se posega v stečajno maso, ne glede na razloge, zaradi katerih je do takih posegov prišlo. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi pojasnjuje okoliščine, ki so ga vodile k sklenitvi sporazuma, kakšen je bil pri tem njegov namen, kakšne so njegove osebne in družinske razmere.

Ker je v primeru omejene poslovne sposobnosti stečajni dolžnik pravdno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje, ali je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik pravdna dejanja opravlja samostojno.

Glede na izrecno zakonsko določilo 2. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP dolžnik ne more doseči morebitnega ponovnega odpusta obveznosti dokler ne preteče deset let od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil njegov predlog za odpust obveznosti zavrnjen zaradi ugotovljene zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik nima premoženja in dohodkov, iz katerih bi se lahko oblikovala stečajna masa, zato bi se stečajni postopek končal brez poplačila upnikov. Hkrati pa tudi brez prenehanja njegovih obveznosti, ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je zlorabil pravico do odpusta obveznosti, kar predstavlja odklonilni razlog za odpust obveznosti za čas deset let od pravnomočnosti sklepa. Ker pritožnik ne more doseči drugačnega pravnega položaja od obstoječega, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za začetek postopka osebnega stečaja in odpust obveznosti.

Primarni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnica sama trdi, da je brez sredstev in premoženja, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči. Nad predlagateljico kot stečajno dolžnico je že tekel postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000/2010. V tem postopku je bil 10. 2. 2014 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki je postal pravnomočen 26. 2. 2014. Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če od pravnomočnosti sklepa, s katerim so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.

Dolžnik je navedel določene razloge, ki bi lahko opravičevali izvzem osebnega vozila iz stečajne mase (pogosti obiski zdravnika zaradi slabega zdravstvenega stanja), vendar so ostale podane navedbe tudi v pritožbenem postopku na pavšalni ravni, predvsem pa jih dolžnik ni z ničemer dokazal. Čeprav se je dolžnik že predhodno skliceval na slabo zdravstveno stanje, za njegovo potrditev tekom postopka ni predložil ne zdravstvene ne kakršnekoli druge dokumentacije. Drugačnih okoliščin, zaradi katerih bi bil izvzem osebnega vozila iz stečajne mase nujno potreben, pa dolžnik tudi v pritožbenem postopku ni navedel. Pri sprejemu odločitve glede izločitve osebnega vozila iz stečajne mase je potrebno upoštevati tudi interes in pravico upnikov, da pridejo do poplačila svojih terjatev. Upoštevajoč vrednost vozila je za zagotovitev najboljših pogojev za poplačilo upnikov smotrno, da se ne izvzame iz stečajne mase, saj je po oceni višjega sodišča utemeljeno pričakovanje, da bo prišlo s prodajo vozila do povečanja stečajne mase, ki se bo pomembno odrazila v premoženjski sferi upnikov.

Stranski učinek preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja je za upnike pridobitev izvršilnega naslova. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, namreč ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v ZFPPIPP ni drugače določeno (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). In v ZFPPIPP je drugače določeno ravno za primer, če so dolžniku obveznosti odpuščene. Na podlagi prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP je s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti prenehala pritožnikova pravica sodno uveljavljati njeno plačilo. Zato se za sklep o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je izdan sklep o odpustu obveznosti, ne uporablja 396. člen ZFPPIPP, ki med drugim v četrtem odstavku določa, da je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Upoštevajoč navedeno v obravnavanem primeru pritožnik skozi postopek nadaljnjega preizkusa naknadno prijavljene terjatve ne more izkazati pravne koristi za pridobitev izvršilnega naslova, saj zaradi odpusta njene izpolnitve ne mor

Odpust obveznosti učinkuje le za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, na vse druge terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, pa odpust obveznosti ne vpliva in dolžniku niso odpuščene. Prav tako ostanejo vpisane tudi hipoteke na premoženju, ki v postopku stečaja ni bilo prodano.