VSRS Sklep III Ips 88/2018

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep v točki 3.1. izreka razveljavi ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je s sklepom o končni razdelitvi z dne 14. 6. 2018 v točki 3.1. izreka odločilo, da se nepremičnina z ID znakom ... prenese na edino družbenico izbrisane pravne osebe: A., A., do 2/5. Sklep je bil objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve 14. 6. 2018. Zoper navedeno točko 3.1. izpodbijanega sklepa ni bila vložena pritožba.

2Vrhovno državno tožilstvo je zoper točko 3.1. izreka izpodbijanega sklepa vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej zatrjuje, da naj bi bilo iz predlogu za začetek stečajnega postopka priložene kopije potnega lista razvidno, da je predlagateljica, ki je edina družbenica izbrisane družbe, ukrajinska državljanka. Priloženo je bilo tudi dovoljenje za začasno bivanje v Sloveniji, ki je bilo izdano na podlagi Zakona o tujcih dne 30. 10. 2017 za čas študija z veljavnostjo do 30. 9. 2018. Vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti sodišču prve stopnje očita, da pred izdajo izpodbijanega sklepa ni opravilo materialnega procesnega vodstva, da bi se dopolnile navedbe glede odločilnega dejstva državljanstva predlagateljice. Ker odločitev sodišča v izpodbijanem delu nima razlogov o odločilnem dejstvu, je obremenjena z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče pa naj bi opustilo tudi preiskovalno dolžnost iz drugega odstavka 7. člena ZPP in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 6. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZPP.

3Stečajna upraviteljica je v zakonskem roku vložila odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlagala je, naj sodišče zahtevo kot prepozno zavrže. Podrejeno temu pa je predlagala zavrnitev zahteve, saj naj bi sodišče za izdajo izpodbijanega sklepa imelo podlago v drugem odstavku 373. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Vlagatelj zahteve naj bi spregledal, da je družba B., d. o. o. kot slovenska pravna oseba zakonito kupila nepremičnino, pri pridobitvi nepremičnine na podlagi izpodbijanega sklepa pa gre za univerzalno pravno nasledstvo, zato državljanstvo družbenice ni pravno odločilno.

4Tudi družbenica izbrisane družbe je v pravočasnem odgovoru predlagala zavrženje oziroma zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti. Zatrjevala je, da do izbrisa družbe ni prišlo na predlog družbenice, temveč na predlog Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije. Družbenica o razlogih izbrisa družbe ni bila seznanjena. Že ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka pa je predložila kopijo listin, iz katerih je bilo razvidno, da je ukrajinska državljanka, kar tudi ni bilo sporno tekom stečajnega postopka. Pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku na podlagi pravnomočne sodne odločbe je originarna pridobitev lastninske pravice. Gre za univerzalno nasledstvo, saj ne gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, temveč na podlagi zakona in odločbe sodišča. Po stališču družbenice izbrisane družbe je ZFPPIPP lex specialis, saj tako ZGD-1 kot ZFPPIPP določata, da se preostanek premoženja po plačilu vseh obveznosti družbe razdeli med družbenike.

Glede dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

5Izpodbijani sklep je bil v skladu s prvim odstavkom 122. člena ZFPPIPP objavljen na spletni strani AJPES 14. 6. 2018. Petnajstdnevni pritožbeni rok je v skladu z 2. točko drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP iztekel 29. 6. 2018, kar pomeni, da ga od 30. 6. 2018 s pritožbo ni bilo več mogoče izpodbijati. Trimesečni procesni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti po 1. točki petega odstavka 385. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP bi iztekel v nedeljo, 30. 9. 2018. V skladu s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je rok iztekel v ponedeljek 1. 10. 2018. Zato je tega dne vložena zahteva za varstvo zakonitosti pravočasna.

6Vrhovno sodišče pritrjuje utemeljitvi vlagatelja zahteve za varstvo zakonitosti, da je vprašanje pridobivanja lastninske pravice tujcev na nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije pomembno pravno vprašanje, katerega okvir določa že Ustava v svojem 68. členu. Enotna in ustavnoskladna uporaba predpisov s tega področja je torej pomemben element zagotavljanja pravne varnosti na tem področju. Zato je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 385. člena v zvezi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP za dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti.

Glede pravne ureditve pridobitve lastninske pravice na nepremičninah

7Ustava Republike Slovenije ureja pravico do zasebne lastnine kot eno od ustavno varovanih pravic (67. člen Ustave). Ta pravica je zamejena, saj mora zakon določiti način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon mora določiti tudi način in pogoje dedovanja.

8Glede pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah Ustava v 68. členu določa omejitev te pravice za tujce tako, da le-ti lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor. Dodatni ustavnopravni vir glede omejitve te pravice predstavlja 9. člen Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije¹, ki v prvem odstavku določa, da do sprejema zakona iz 68. člena Ustave tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin. Takšna ustavna omejitev človekove pravice do zasebne lastnine predstavlja izraz ozemeljske suverenosti države, da z izvajanjem oblastne funkcije le s sprejemom zakona ali s pristopom k mednarodni pogodbi omogoča pridobitev lastninske pravice na delu svojega ozemlja tudi fizičnim osebam, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije.

9Od uveljavitve Ustave v letu 1991 je bilo besedilo 68. člena Ustave sicer spremenjeno na podlagi dveh Ustavnih zakonov o spremembi Ustave². Spremembe so omogočale pridruževanje in pristop Republike Slovenije k Evropski uniji.

10Razlikovanje položaja fizičnih oseb glede možnosti pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah na območju Republike Slovenije v povezavi s statusom državljanstva torej temelji na navedenih ustavnopravnih virih. Nedržavljani Republike Slovenije zato niso v enakem položaju z njenimi državljani.³ Položaj državljanstva se zato izkaže kot odločilna okoliščina v primerih, ko sodišče odloča o pridobitvi lastninske pravice posamezne fizične osebe na nepremičnini. V primeru, da ta oseba nima statusa državljana Republike Slovenije⁴, bi sodišče odločitev o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini lahko oprlo le na ustrezno določbo zakona ali mednarodne pogodbe, ki bi v skladu z 68. členom Ustave njen položaj izrecno urejal.

Glede razdelitve preostanka stečajne mase družbenikom

11Drugi odstavek 373. člena ZFPPIPP predstavlja zakonsko podlago, po kateri sodišče v stečajnem postopku s sklepom o končni razdelitvi v primeru, ko razdelitvena masa zadošča za plačilo vseh nezavarovanih terjatev, preostanek razdelitvene mase razdeli družbenikom stečajnega dolžnika. Odločitev sodišča o razdelitvi stečajne mase zato predstavlja temelj, na podlagi katerega družbeniki stečajnega dolžnika pridobijo lastninska upravičenja na preostanku stečajne mase. Drugi odstavek 373. člena ZFPPIPP sicer izhaja iz položaja prvega odstavka istega člena, da se razdelitev stečajne mase opravi po njenem unovčenju. V tem primeru družbeniki stečajnega dolžnika (kot podrejeni upniki) pridobijo lastninska upravičenja na preostanku razdelitvene mase v obliki denarnih sredstev iz unovčene stečajne mase.

12V skladu s prvim in drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP se v stečajnem postopku nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe smiselno uporabljajo pravila ZFPPIPP o stečajnem postopku nad pravno osebo. V skladu s petim odstavkom istega člena pa sodišče pri odločanju o začetku stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe ne presoja, ali je bila izbrisana pravna oseba ob izbrisu insolventna. To pomeni, da se stečajni postopek vodi tudi v primeru, ko najdeno premoženje izbrisane osebe presega njene obveznosti. V teh primerih se položaj približuje položaju iz prisilne likvidacije (419. do 423. člen ZFPPIPP), v katerem se smiselno uporabljajo ustrezna pravila Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki urejajo likvidacijo gospodarskih družb (421. člen ZFPPIPP).

13V primeru, ko v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe niso prijavljene terjatve upnikov, izzveni temeljni namen vodenja stečajnega postopka, to je sočasno sorazmerno poplačilo obveznosti. S tem pa izzveni tudi potreba po unovčevanju premoženja izbrisane pravne osebe. Položaj je zato primerljiv s položajem v postopku redne likvidacije po poplačilu vseh obveznosti družbe (prvi odstavek 418. člena ZGD-1). V takšnem primeru smiselna razlaga določbe drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP pripelje do zaključka, da se najdeno premoženje izbrisane pravne osebe s sklepom o končni razdelitvi razdeli družbenikom brez unovčevanja te stečajne mase, če ne obstajajo (zakonske) ovire za posameznega družbenika za pridobitev lastninske pravice na takšnem premoženju.

14V primeru, ko je najdeno premoženje izbrisane družbe nepremičnina oziroma solastniški delež na nepremičnini, je možnost pridobitve (so)lastninske pravice (edine) družbenice izbrisane družbe na takšnem premoženju glede na določbo 68. člena Ustave odvisna od statusa državljanstva družbenice. Materialnopravno zmotno je namreč stališče družbenice izbrisane družbe in stečajne upraviteljice v odgovorih na zahtevo za varstvo zakonitosti, da status državljanstva ni odločilen, ker naj bi šlo za univerzalno pravno nasledstvo družbenika nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Ovira za pridobitev lastninske pravice tujega državljana na nepremičninah je urejena v 68. členu Ustave. Določb 373. člena ZFPPIPP in 418. člena ZGD-1 ni mogoče razlagati kot zakona v smislu 68. člena Ustave, s katerim bi bila urejena pravica vseh tujih državljanov, da na tej podlagi lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah. Za upoštevanje ustavnega okvira iz 68. člena Ustave je zato pravno neodločilno vprašanje, na čigav predlog je bil začet postopek izbrisa družbe na podlagi določb 7. poglavja ZFPPIPP.

Odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti.

15Ker se sodišče v izpodbijanem sklepu do položaja državljanstva družbenice izbrisane družbe sploh ni opredelilo, ni ugotovilo odločilnega dejstva, na podlagi katerega bi moralo presojati možnost pridobitve (so)lastninske pravice na nepremičnini. Zato je upravičen očitek v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj sklep ne vsebuje razlogov glede obstoja predpostavk za pridobitev lastninske pravice družbenice izbrisane družbe na najdenem nepremičnem premoženju družbe. Že ta ugotovljena procesna kršitev predstavlja razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (drugi odstavek 391. člena v zvezi s prvim odstavkom 379. člena ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o razdelitvi premoženja izbrisane družbe. Pri tem bo moralo upoštevati tudi očitno nesporno okoliščino, da je družbenica izbrisane družbe državljanka Ukrajine. Za državljane te države pa niti z zakonom niti z mednarodno pogodbo, h kateri bi pristopila Republika Slovenija, ni urejena možnosti pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah. Zato (so)lastninske pravice na nepremičnini družbenica izbrisane družbe ne more pridobiti na podlagi drugega ostavka 373. člena ZFPPIPP. V takšnih okoliščinah bo sodišče v stečajnem postopku odločitev o razdelitvi stečajne mase lahko realiziralo le po predhodnem unovčenju nepremičnega premoženja ob smiselnem upoštevanju določb pododdelka 5.8.2. ZFPPIPP.

¹ Uradni list RS 33/91.
² Uradni list RS 42/97 in 24/03.
³ Sklep US Up 280/97 z dne 7. 3. 1997.
⁴ Enako velja za pravne osebe, ki imajo sedež izven območja Republike Slovenije.