111. člen ZFPPIPP

Dolžnik ima v postopku osebnega stečaja v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP sicer položaj stranke postopka. Vendar ima po izrecni določbi šestega odstavka 119. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče razrešilo upravitelja, le upravitelj, ne pa tudi upniki, niti dolžnik v postopku osebnega stečaja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v pritožbi ni podal nobenih konkretnih trditev, iz katerih bi bilo razvidno, da so bila v zakonu določena pravila imenovanja upravitelja o vrstnem redu kršena, čeprav bi podatke o dodelitvi zadev stečajnim upraviteljem lahko pridobil na vpisniku. Zgolj pritožnikov dvom v zakonitost izbire ne zadošča za uspešno utemeljitev tega pritožbenega razloga.

Vrstni red izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča se vodi ločeno za 1) postopke prisilnih poravnav in stečajne postopke nad pravno osebo, ter 2) za postopke osebnih stečajev in stečajev zapuščine. V vsaki skupini so upravitelji, ki so sami izbrali sodišče, pri katerem bodo opravljali funkcijo upravitelja. Razdalja med bivališčem dolžnika in registriranim sedežem pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja, po veljavnem ZFPPIPP ni merilo za izbiro sodnega okrožja. Sodišče prve stopnje ni imelo pravice pri imenovanju preskočiti vrstni red in namesto upravitelja B. B. imenovati drugo osebo s seznama, ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v pravnoorganizacijski obliki, ki je registrirana s sedežem na območju Okrožnega sodišča v Celju. Pritožbene trditve dolžnika, da ga je stečajni upravitelj povabil na razgovor v Novo Gorico, kar pa je zanj skoraj neizvedljivo zaradi potnih stroškov, ki jih nima iz česa plačati, ker nima nobenih prihrankov, na odločitev o imenovanju upravitelja ne vplivajo.

Sodišče pri imenovanju upravitelja ne more upoštevati okoliščin, ki jih navaja pritožnik (da je upravitelj iz kraja, kjer je sedež družbe stečajnega dolžnika), saj je edino merilo za imenovanje upravitelja vrstni red zaporedne številke pridobitve dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, kot je določen v seznamu izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča.

V primeru, ko je najdeno premoženje izbrisane družbe nepremičnina oziroma solastniški delež na nepremičnini, je možnost pridobitve (so)lastninske pravice (edine) družbenice izbrisane družbe na takšnem premoženju glede na določbo 68. člena Ustave odvisna od statusa državljanstva družbenice. Materialnopravno zmotno je namreč stališče družbenice izbrisane družbe in stečajne upraviteljice v odgovorih na zahtevo za varstvo zakonitosti, da status državljanstva ni odločilen, ker naj bi šlo za univerzalno pravno nasledstvo družbenika nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Ovira za pridobitev lastninske pravice tujega državljana na nepremičninah je urejena v 68. členu Ustave. Določb 373. člena ZFPPIPP in 418. člena ZGD-1 ni mogoče razlagati kot zakona v smislu 68. člena Ustave, s katerim bi bila urejena pravica vseh tujih državljanov, da na tej podlagi lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah.

Obstoj ovire za imenovanje upravitelja se lahko uveljavlja z zahtevo za izločitev stečajnega upravitelja.

Predlog, ki ga pritožnik ponuja v pritožbi, da naj bi bila za upravitelja v njegovem osebnem stečaju imenovana ista upraviteljica, kot je imenovana v stečajnem postopku nad družbo, v kateri ima pritožnik po pritožbenih navedbah 70% delež, bi zaradi konflikta interesov med pritožnikom in od njega odvisne družbe oziroma med upniki obeh stečajnih dolžnikov pomenil uresničitev dejanskega stanu, ki predstavlja odklonitveni razlog za upravitelja v smislu 4. točke drugega odstavka 115. člena ZFPPIPP.