VSC Sodba Cpg 144/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo I Pg 451/2011 z dne 3. 3. 2017 (ki pisno izdelana takoj vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP (četrti odstavek 496. člena ZPP))) izreklo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Šentjurju VL 155579/2010 z dne 21. 12. 2010 razveljavi tudi v 1. točki izreka, v kateri je toženi stranki naloženo, da v roku 3 dni po vročitvi sklepa plača tožeči stranki glavnico v znesku 32.945,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2010 dalje do plačila in stroške izvršilnega postopka v znesku 267,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila, ter se tožbeni zahtevek zavrne (I. točka izreka) in da mora tožeča stranka v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 1.757,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za (prostovoljno) izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, (dalje) do plačila (II. točka izreka).

2Tožeča stranka s 26. 4. 2017 (glede na v pravnem pouku o pritožbi sodbe prve stopnje naveden nepravilen rok za vložitev pritožbe 15 dni (namesto pravilno 8 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP)) pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sodbo prve stopnje v celoti iz vseh 3 pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Tožeča stranka je priglasila v stroškovniku specificirane stroške pritožbe.

4Tožena stranka v 6. 6. 2017 pravočasno vloženem odgovoru na pritožbo v celoti nasprotuje pritožbenim navedbam tožeče stranke kot neutemeljenim. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke v celoti zavrne in potrdi izpodbijano sodbo prve stopnje ter tožeči stranki naloži v plačilo stroške postopka na drugi stopnji z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Opozarja pa tudi, da "... je tožeča stranka ,,, (v) procesnem smislu kršila pravila glede menic in je koristila daljši rok za pritožbo od tistega, ki ga določa ZPP. V predmetni zadevi je šlo za menični spor, v katerem znaša rok za pritožbo 8 dni (333. člen ZPP). Zakonski roki pa so nepodaljšljivi. Glede na dejstvo, da je rok za pritožbo zoper sodbo potekel že 21. 04. 2017, je bila pritožba z dne 26. 04. 2017 vložena po izteku zakonskega roka. O tem, da sta obe stranki seznanjeni z dejstvom, da gre za menični spor ... in da sta imeli pooblaščenca odvetnika, pa ni nobenega dvoma." (deseti odstavek na tretji strani in nadaljevanje na četrti strani obrazložitve odgovora na pritožbo).

5Tožena stranka je priglasila v stroškovniku specificirane stroške odgovora na pritožbo.

6Pritožba ni utemeljena.

7Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v ZPP določen kakšen drug rok. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni (prvi odstavek 333. člena ZPP). Ker je obravnavani gospodarski spor menični spor, znaša rok za pritožbo zoper sodbo prve stopnje res (samo) 8 dni. Toda (kot je pritožbeno sodišče navedlo že v 2. točki obrazložitve svoje sodbe) je sodišče prve stopnje v pravnem pouku o pritožbi izpodbijane sodbe zapisalo nepravilen rok za vložitev pritožbe 15 dni. Napačen pravni pouk pa pravdni stranki ne sme iti v škodo. Iz ustaljene sodne prakse Ustavnega sodišča RS¹ in Vrhovnega sodišča RS² izhaja, da napačen pravni pouk ne sme nikoli škodovati pravdni stranki (prepoved negativnih procesnih posledic napačnega pravnega pouka (le pravdna stranka ne more pridobiti na podlagi napačnega pravnega pouka več pravic, kot ji gre po zakonu, za kar pa ne gre v spornem primeru)). To velja tudi v konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje pravdnima strankama izdalo napačen pravni pouk, in sicer da se sme pritožba vložiti v 15-dnevnem (pravilno v 8-dnevnem) roku. Pritožbeno sodišče je zato moralo obravnavati pritožbo tožeče stranke, vloženo v 15-dnevnem pritožbenem roku, saj bi sicer bila tožeči stranki zaradi napačnega pravnega pouka odvzeta možnost pritožbe.³ Očitek tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da "... je tožeča stranka tudi v procesnem smislu kršila pravila glede menic in je koristila daljši rok za pritožbo od tistega, ki ga določa ZPP.", je zato neutemeljen.

8Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo po uradni dolžnosti na (morebitne) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da ni podana nobena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

9Katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. člena ZPP) naj bi bila v postopku na prvi stopnji podana, pa ni tožeča stranka v pritožbi ne navedla in ne obrazložila.

10Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi dokazne ocene, ki jo je sprejelo po izvedenih dokazih. Na (to) dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče vezano, saj prav sodišče prve stopnje odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva se štejejo za dokazana (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je tudi izvedlo vse dokaze, ki jih je lahko in za katere je ocenilo, da so pomembni za odločbo (prvi odstavek 287. člena ZPP). Da je sodišče prve stopnje vestno in skrbno (ter kritično) presodilo vsak izveden dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter na podlagi te presoje in uspeha celotnega postopka po svojem prepričanju pravilno odločilo, katera dejstva se v tem gospodarskem sporu štejejo za dokazana, in pravilno "... zaključilo, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen."⁴, pa ne more biti nobenega dvoma. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema njegovo dokazno oceno kot pravilno ter zavrača pritožbeni očitek tožeče stranke sodišču prve stopnje o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja (uvod pritožbe).

11Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje dovolj jasno, razumno, argumentirano in prepričljivo pojasnilo, katera dejstva in zakaj šteje za dokazana. Pravilnih razlogov sodišča prve stopnje o vseh za izpodbijano odločitev odločilnih dejstvih v 13.-19. točki obrazložitve sodbe pa pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč tožečo stranko nanje le napotuje.⁵

12Ob pravilnih zaključkih sodišča prve stopnje, da " ... listina (priloga A 1), na podlagi katere tožeča stranka zahteva plačilo, ni menica.", ker ta listina niti" ... ni trasirana menica. "niti" ... ne gre za trasirano lastno menico ..."⁶ niti "ne predstavlja pravno veljavne lastne menice ..."⁷, so zato neutemeljena pritožbena izvajanja tožeče stranke: "Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo le navedbam tožene stranke in je zaključilo, da sporna menica po Zakonu o menici (ZM) nima lastnosti niti lastne menice niti trasirane menice in se pri tem sklicuje na načelo menične strogosti. ... Splošno znano je tudi, da se v bančni praksi uporablja lastna menica, pa čeprav se obrazca za lastno menico v praksi ne tiska in tudi v konkretnem primeru je tožeča stranka bianco menico izpolnila na obrazcu, ki dejansko velja za trasirano menico .... Tudi v konkretnem primeru je tožena stranka podpisala t. i. menično izjavo, v kateri je določila, naj remitent podatke vpiše na podpisano menično golico in tako je tožeča stranka tudi storila. Menično izjavo oz. pooblastilo za unovčenje menice je potrebno presojati z vidika pogodbenega materialnega prava ... . Iz vseh teh razlogov je razlogovanje sodišča, češ da bi moralo biti besedilo "plačajte" nadomeščeno z besedo "plačamo", zmotno, saj je z menično izjavo podana zaveza, da upnik - remitent lahko izterja zapadle obveznosti od dolžnika oz. trasanta. Za unovčitev takšne menice pri banki (domicilirane menice) tako sploh ni bistveno, ali je na tiskanem obrazcu prečrtana beseda "plačajte" oz. nadomeščena z besedo "plačam" ... . ... V konkretnem primeru je banka že ob predložitvi menice v plačilo, kar izhaja iz potrdila na zadnji strani, opravila formalni preizkus predložene menice, ki ni imela nobene pomanjkljivosti, kot to sedaj zmotno razloguje sodišče prve stopnje. ... Tudi v konkretnem primeru je tožena stranka izdala dne 4. 9. 2007 t. i. splošni plačilni nalog, ki se nanaša na nedoločeno število menic. Da je bila sporna menica formalno pravilna, izhaja tudi iz dejstva, da jo je B. delno unovčila. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo materialno pravo, saj je svojo odločitev oprlo le na Zakon o menici (ZM) in je pri tem napačno zaključilo, da ker konkretna lastna menica ne navaja nepogojne obljube, da se bo plačala določena vsota denarja, naj ne bi takšna menica veljala za lastno menico in da teorija zastopa stališče, da so menice, pri katerih ni obljube plačila, pač pa nalog plačila, nične. ... Banka je že ob predložitvi menice s plačilnim nalogom s strani tožeče stranke dne 5. 7. 2010 ugotovila, da so izpolnjeni formalni pogoji in je kot banka - domiciliat menico na plačilni dan poskušala unovčiti v višini zneska, vendar je prišlo le do delnega poplačila, saj tožena stranka na transakcijskem računu ni imela zadostnega kritja. Takrat je pravilno ob delnem plačilu zaznamovala to na menici in menico vrnila upniku. Tako je sodišče prve stopnje povsem zmotno uporabilo določbo 107. člena ZM, ki dejansko pri lastni menici zahteva, da mora obsegati nepogojno obljubo, da se bo plačala določena vsota denarja ... . Tako sodišče ne more očitati tožeči stranki, da te sestavine sporna menica nima, ter da je zato menica nična." (četrti odstavek na drugi strani, peti odstavek na tretji strani in šesti do sedmi odstavek na četrti strani obrazložitve pritožbe).

13Navedenemu pa pritožbeno sodišče še dodaja: Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialnopravno podlago, ko je zaključilo, da v obravnavanem primeru ne gre za plačilno zavezo tožene stranke na podlagi menične zaveze. Iz ZM izhajajo posebna in zelo stroga menična načela, ki odstopajo od obligacijskih načel. Tako neupoštevanje načela menične strogosti, ki zaokroža vse predpise meničnega prava, pomeni izgubo meničnih pravic. ZM ureja dve vrsti menic, to sta trasirana in lastna menica. Trasirana menica je urejena v členih 1 do 107 ZM, saj se takšna menica praviloma pojavlja v prometu. Urejena pa je tudi lastna menica, vendar le v členih 107 do 110 ZM, pri tem pa ZM v določbi 109. člena glede lastne menice napotuje na uporabo pravil o trasirani menici. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sporna menica ni trasirana menica. Pritožbeno sodišče soglaša s takšnim zaključkom sodišča prve stopnje. 1. člen ZM namreč določa vse bistvene sestavine trasirane menice, 2. člen ZM pa določa, da se listina, v kateri ne bi bilo katere koli izmed sestavin, naštetih v prednjem členu, ne šteje za trasirano menico. V naslednjih odstavkih ZM določa izjeme od strogosti obveznih bistvenih sestavin menice. Iz spisovne dokumentacije (priloga A 1), ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, izhaja, da je ta listina nepravilno izpolnjena, saj ne vsebuje navedbe trasata. ZM pa na nobenem mestu ne dopušča odstopanja od navedbe trasata na menici in določa ime tistega, ki naj plača menico kot glavni dolžnik, to je trasat, kot bistveni del meničnega besedila. Trasat je oseba, ki ji je trasant dal nalog, naj plača menični znesek remitentu oziroma drugim imetnikom menice. Navedba trasata je bistvena zaradi identifikacije osebe, ki bo na zahtevo remitenta oziroma predhodno v dogovoru s trasantom podpisala menico in sprejela obveznost meničnega plačila, kot je glavni menični dolžnik. Ime trasata se v rubriki slovenskega meničnega obrazca vpisuje praviloma levo spodaj "obvestite ...". Iz listine, ki jo je predložila tožeča stranka, in ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo (priloga A 1), pa je razvidno, da je mesto, kjer bi moralo biti navedeno ime trasata, prazno. Trasatovo ime mora biti na menici jasno navedeno, sicer takšna listina ni trasirana menica. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da predložena listina ni trasirana menica.⁸

14Pravilni pa so tudi zaključki sodišča prve stopnje glede odločitve o lastni menici, ki jo ZM ureja v (posebnem) Drugem delu v členih 107 do 110. Lastna menica je posebna vrsta menice, s katero se izdajatelj zaveže plačati menično vsoto. To pomeni, da v nasprotju s trasirano menico, pri kateri postane z akceptom trasat glavni dolžnik, pri lastni menici ostaja glavni dolžnik izdajatelj. Menična zaveza pri lastni menici nastane šele z njeno izdajo. Pri izdaji mora biti nedvoumno, da gre za lastno menico, saj kot navedeno, predstavlja posebno vrsto menice in pomeni odstopanje od praviloma trasirane menice. Zamenjava lastne menice za trasirano menico pa ni mogoča. Tudi menični obrazci za lastno menico se ne izdajajo uradno, tako kot obrazci za trasirano menico. Če se obrazec trasirane menice uporablja za lastno menico, se tudi besedilo "plačajte za to" spremeni v besedilo "plačam, bom plačal, plačamo, bomo plačali", oziroma podobno. Pri lastni menici je značilno, da gre za obljubo ne pa za nalog plačila, kot je to pri trasirani menici. Pri lastni menici se izdajatelj zaveže nepogojno, da bo plačal določeno vsoto denarja, nalog za plačilo na nadomešča obljuba izdajatelja, da bo plačal določeno vsoto denarja. Za lastno menico je bistveno, da mora biti jasno izražena obljuba izdajatelja, da bo plačal določeno vsoto denarja. Pri tej vrsti menice gre za obljubo plačila, in ne za asignacijo kot pri trasirani menici. Zato je treba v primeru, ko se za lastno menico uporabljajo obrazci, ki se sicer uporabljajo za trasirano menico, spremeniti besedilo "plačajte" v obljubo plačila "plačam", oziroma podobno, kot že navedeno. V teoriji je zastopano stališče, da so takšne menice, pri katerih ni navedene obljube, temveč nalog za plačilo, nične, kar izhaja iz strogosti meničnega prava. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da iz predložene listine ni jasno, da gre za lastno menico. Lastna menica pomeni izjemo od trasirane menice in to izhaja tudi iz nomotehnične ureditve ZM, zato mora iz menice jasno in nesporno izhajati, da gre za izjemo, torej za lastno menico in ne za trasirano menico. V tem primeru pa temu ni tako. Iz priloge A 1, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, izhaja, da je menica zapisana na meničnem obrazcu, ki se uporablja za trasirane menice in že zaradi tega bi morale pravdne stranke poskrbeti za ustrezno ravnanje v zvezi z lastno menico, saj stroga menična pravila nejasnosti in nepravilnosti prekludirajo z izgubo meničnih pravic. Ker tako listina, ki jo je predložila tožeča stranka, ni izpolnjena v skladu s členi 107 do 110 ZM, pritožbeno sodišče potrjuje zaključke sodišča prve stopnje, da ne gre za lastno menico.⁹ Takšna pa je tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča RS.¹⁰

15Čeprav ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, pa je utemeljen pritožbeni očitek tožeče stranke sodišču prve stopnje: "Materialnopravno zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, češ da je na sporni menici menična vsota navedena s številko 33.000,00, da pa ni navedena denarna enota - valuta, na katero se ta znesek glasi in da zato takšna navedba zneska/vsote denarja ne izpolnjuje zahteve iz prvega člena ZM. Pritožnik zatrjuje, da takšen izpad valute, izražen v EUR, ne pomeni neveljavnosti menice." (osmi odstavek na četrti strani obrazložitve pritožbe).

16V primeru, ko sta upravičenec oziroma remitent in trasant oziroma zavezanec iz menice tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla, ko menica ostane v rokah strank meničnega dogovora, menica ne opravlja klasične funkcije kroženja v pravnem prometu, kot je to značilno za menico, ki jo ureja ZM. Menična obveznost zato ne postane abstraktna, temveč ostane kavzalna in vezana na temeljni posel. Iz ZM izhajajoča načela zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage, ki ščitijo kroženje menice ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice, se mora zato v konkretnem primeru umakniti načelu vestnosti in poštenja. Razmerje med pravdnima strankama, ki sta stranki meničnega dogovora oziroma menične izjave, je zato presojati upoštevaje dogovor pravdnih strank iz menične izjave in upoštevaje ugovore iz temeljnega posla. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pravilnost izpolnitve sporne menice glede denarne enote - valute (menico je izpolnila in unovčila tožeča stranka) presojati širše glede na dogovor pravdnih strank iz temeljnega posla ter določbe Pogodbe št. ...: zunanji vodni tobogan in drča ter notranji tobogan z dne 4. 9. 2007 (priloga A 8 oziroma B 2), iz katere med drugim nedvomno izhaja denarna enota - valuta vrednosti pogodbenih del, in ne strogo po določbah ZM, ki ne ureja bianco menice, kot se je uveljavila v praksi. Upoštevati pa bi tudi moralo, da je bila menica (delno) unovčena (v znesku 54,77 EUR), čeprav v njej ni bila navedena denarna enota - valuta EUR. Končno pa ima tožeča stranka prav tudi, ko v pritožbi opozarja, da je "Bistveno ... da sta tako izdajatelj menice, kot menični upnik pravni osebi s sedežem v (Republiki) Sloveniji in da med njima valuta obveznosti nikoli ni bila problematizirana ... ." (osmi odstavek na četrti strani in nadaljevanje na peti strani obrazložitve pritožbe).¹¹

17S trditvami: "... gre v konkretnem primeru za domicilirano menico pri banki, pri kateri se na podlagi Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS; Uradni list RS, št. 58/09) uporabljajo tudi določbe navedenega zakona. ... Vendar pa je pomembno, za ta spor, da je tožena stranka izdala bianco menico z menično izjavo, kjer je bil trasat B., kot trasant pa naveden izdajatelj, t. j. tožena stranka. Pritožnik poudarja, da je potrebno takšno menico, ki je bila v začetku bianco menica, obravnavati skupaj s pooblastilom za izpolnitev oz. nalogom za plačilo, ki je urejeno v ZPlaSS. ... banka v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/2009) poleg izvirnika menice zahteva tudi plačilni nalog, t. j. pooblastilo za unovčenje menice. Tožeča stranka je pri B. dne 5. 7. 2010 poleg menice tako pravilno predložila tudi plačilni nalog v okviru menične izjave, vse v skladu z določbami 138. in 139. člena ZPlaSS. ... Bistven pa je dolžnikov - trasantov nalog za plačilo, ki je v primeru takšnih menic posebna listina - pooblastilo oz. menična izjava in pri tem ni bistveno ali je beseda "plačajte" na obrazcu za trasirano menico nadomeščena z besedo "plačamo". Takšen poseben nalog za plačilo je nujni zakonski predpogoj, da banka lahko poseže po sredstvih na računu dolžnika, kar vse izhaja iz že navedenega 138. in 139. člena ZPlaSS. ... Že v času podpisa oz. izdaje lastne menice in podpisanega plačilnega naloga oz. menične izjave dne 4. 9. 2007 je veljal Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP; Uradni list RS, št. 30/02, 15/03 in 110/06), ki je urejal plačilne naloge v takšnih primerih in veljalo je Navodilo o unovčevanju menic pri bankah (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02), ki ga je izdal Svet banke Slovenije. Tu so bili natančno opredeljeni predložitev menice na unovčenje pri banki in postopki za unovčenje menice ter izrecno določeno, da banka menico unovči na podlagi naloga za plačilo imetnika transakcijskega računa, ki je menični dolžnik in da torej dovoljuje izplačilo meničnega zneska v breme svojega transakcijskega računa. Iz 15. člena navedenega tedaj veljavnega Navodila izhaja, da je bil določen postopek, pri katerem je kot oseba, kateri se menica predloži v plačilo, določena banka. Sodišče pa je razsojalo samo na podlagi Zakona o menici, brez upoštevanja veljavnih določil tako Zakona o plačilnem prometu in Navodil za unovčenje menic pri bankah, ki so veljala ob izdaji naloga ter v nasprotju s sedaj veljavnimi določbami Zakona o plačilnih sredstvih in sistemih, ki je veljal v času unovčenja in ki natančno določa ravnanje banke pri unovčenju t. i. domicilirane menice. ... je takšno izjavo potrebno uporabljati oz. enačiti z nalogom za plačilo v skladu z ZPlaSS." (četrti odstavek na drugi strani, peti odstavek na tretji strani in šesti do sedmi odstavek na četrti strani obrazložitve pritožbe), pa tožeča stranka v pritožbi navaja nova dejstva.

18Toda po prvem odstavku 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva (in predlagati nove dokaze) le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti (oziroma predložiti) do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP (da jih brez svoje krivde ni mogel navesti na prvem naroku). Tožeča stranka pa niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da v pritožbi novo navedenega brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo (z dne 7. 11. 2012) oziroma do konca glavne obravnave (3. 3. 2017) v postopku na prvi stopnji. Prav tako je očitno, da bi to mogla storiti.

19Pritožbeno sodišče zato uveljavljenih pritožbeno novih trditev tožeče stranke ni moglo upoštevati (šesti odstavek 286. člena ZPP).

20Po povedanem tožeča stranka trditvenega in dokaznega bremena glede utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka ni zmogla, tožena stranka pa je svojemu trditvenemu ter dokaznemu bremenu glede njegove neutemeljenosti popolnoma zadostila^.12

21Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje z izpodbijano zavrnitvijo tožbenega zahtevka tožeče stranke materialno pravo (14.-19. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) pravilno uporabilo. Ker je tako sodišče prve stopnje pri odločanju uporabilo določbe materialnega prava, ki jih je moralo uporabiti, te določbe pa je uporabilo tudi pravilno, pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (341. člen ZPP (uvod pritožbe ter četrti odstavek na drugi strani, peti odstavek na tretji strani in sedmi odstavek na četrti strani obrazložitve pritožbe)) ni podan.

22Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo prve stopnje (353. člen ZPP ter tudi prvi odstavek 337. člena ZPP).

23Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka: pritožba tožeče stranke ni bila uspešna (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP); stroški odgovora na pritožbo pa v tem gospodarskem sporu niso bili potrebni, saj tožena stranka z njim ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča o pritožbi tožeče stranke (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ Prim.: odločba Up-148/01 z dne 29. 11. 2001.
² Prim. npr.: sklep III Ips 35/2014 z dne 17. 6. 2014, sodba in sklep VIII Ips 403/2009 z dne 21. 6. 2011, sklep II Ips 860/2007 z dne 9. 10. 2008, sklep II Ips 69/2006 z dne 26. 7. 2007 in sodba I Ips 71/2003 z dne 20. 1. 2005.
³ Prim.: sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 278/2016 z dne 8. 12. 2016.
⁴ 10. točka obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁵ Prim.: sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 143/2015 z dne 9. 12. 2016.
⁶ " ... saj bi moral biti v takem primeru kot trasat naveden trasant (drugi odstavek 3. člena ZM (Zakona o menici))." (19. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).
⁷ 19. točka obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁸ Prim.: sodba Višjega sodišča v Celju Cp 1069/2006 z dne 5. 4. 2007.
⁹ Idem.
¹⁰ Prim. npr.: sodba II Ips 275/2012 z dne 29. 8. 2013 (?Iz listine (A1) izhaja, da je bila menica izdana na meničnem blanketu za trasirano menico. Značilnost lastne menice je, da pri tej menici izdajatelj sam nepogojno obljubi, da bo menico plačal ob dospelosti remitentu ali po njegovem nalogu drugi osebi. Zakon o menici v 107. členu kot bistveno sestavino lastne menice določa, med drugim tudi, da mora lastna menica obsegati "nepogojno obljubo, da se bo plačala določena vsota denarja". Temu ustrezna je zato napotitev na tudi v Zakonu o menici s komentarjem zavzeto stališče, da če se obrazec trasirane menice uporablja za lastno menico, se praviloma besedilo "plačajte za to" spremeni v besedilo "plačam, bom plačal, plačamo" ipd., ter da je za lastno menico značilno, da gre za obljubo, ne pa za nalog plačila, kot je to pri trasirani menici in je treba pri obrazcih, ki se uporabljajo za trasirano menico, spremeniti besedilo "plačajte" v obljubo plačila "plačam". V teoriji se zastopa stališče, da so takšne menice, pri katerih ni obljube, temveč nalog za plačilo, nične. 108. člen Zakona o menici določa, da listina, v kateri ne bi bilo katerekoli izmed sestavin, naštetih v prejšnjem členu, ne velja za lastno menico, razen v primerih, ki so določeni v naslednjih odstavkih. Zakonska določba je jasna. Ker lastni menici manjka bistvena sestavina "nepogojna obljuba plačila", konkretna listina (A 1) ne predstavlja pravno veljavne lastne menice. Takšna lastna menica je nična. Tudi 55. člen Obligacijskega zakonika določa, da je pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega.") in sodba II Ips 278/2016 z dne 8. 12. 2016 ("Zakon dopušča, da je menica v času izdaje nepopolna (drugi odstavek 16. člena ZM), vendar pa mora biti menični blanket naknadno izpolnjen glede vseh bistvenih sestavin, da bi ustvarjal veljavno menično zavezo. Šele s pravilno izpolnitvijo namreč postane bianco menica prava menica. ... Na vnaprej natisnjenih meničnih blanketih Pošte Slovenije, ki jih je izdajatelj menice podpisal kot trasant in katere je toženec avaliral, pa se med drugim nahaja natisnjeno besedilo "plačajte za to". ... Bistvena sestavina lastne menice je nepogojna obljuba plačila dolga (107. člen ZM) in je menica brez te bistvene sestavine nična. Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 187/2007 z dne 3. 9. 2009 že presodilo, da ker uradnih formularjev za lastno menico ni, se zanjo pogosto uporablja obrazec za trasirano menico, vendar je treba v takem primeru besedilo naloga za plačilo ("plačajte za to menico") prečrtati in ga nadomestiti z besedilom obljube plačila ("plačam", "bom plačal", "bomo plačali" ...).").
¹¹ Prim.: sklep Višjega sodišča v Celju Cpg 113/2014 z dne 7. 5. 2014.
¹² "... tožeča stranka s svojimi navedbami in predloženimi dokazi ni dokazala temelja tožbenega zahtevka, tožena stranka pa je dokazala svoje ugovorne navedbe, zato tožbeni zahtevek ni utemeljen." (19. točka obrazložitve izpodbijane sodbe prve stopnje).