VSRS Sklep Cp 25/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Dosedanji potek postopka

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep I R 70/2017 z dne 15. 5. 2017, s katerim je bila priznana pravna veljavnost sodbe Okrajnega sodišča v Cazinu, BiH, opr. št. P-168/04 z dne 30. 9. 2009, izdane v pravdni zadevi tožnice A. A. zoper toženca B. A. in pravnomočne dne 14. 12. 2009.

2Ugovor je zavrnilo, ker je nasprotni udeleženec v njem nasprotoval pravilnosti tuje sodne odločbe, sodišče pa te odločbe v postopku njenega priznanja ne sme vsebinsko presojati. Enako velja za tuje potrdilo o pravnomočnosti te odločbe.

3Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Prvenstveno predlaga njegovo razveljavitev ter spremembo sklepa z dne 15. 5. 2017 z zavrnitvijo predloga za priznanje tuje sodne odločbe. Podrejeno pa predlaga razveljavitev obeh sklepov ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in povrnitev stroškov postopka, ki pa jih ne specificira.

Navedbe v postopku s pritožbo

5Pritožnik navaja, da mu je bilo s tujo sodno odločbo, ki je v tem postopku predmet priznanja, naloženo plačevanje preživnine predlagateljici, njegovi nekdanji soprogi. V postopku priznanja tuje sodne odločbe pa naj bi sodišče sploh ne preverjalo, ali je bilo za odločitev res pristojno sodišče v BiH. Ker je pritožnik slovenski državljan RS, v Sloveniji ima tudi stalno prebivališče in prejema osebni dohodek, meni, da je za odločanje o preživninskih sporih izključno pristojno sodišče Republike Slovenije. Tuja sodna odločba naj bi zato nasprotovala javnemu redu RS (100. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP), njeno priznanje pa naj bi onemogočal tudi 97. člen ZMZPP. Enakovredna podlaga za zavrnitev priznanja naj bi bil 96. člen ZMZPP, saj naj bi bilo pritožniku onemogočeno sodelovanje v postopku pred sodiščem BiH. Nadalje uveljavlja procesne kršitve v postopku priznanja tuje sodbe odločbe, saj ga sodišče prve stopnje ni zaslišalo, posledica česar naj bi bilo nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče naj bi se prav tako ne opredelilo do dejstva, da je bila Pogodba med RS in BiH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah objavljena v Uradnem listu šele po pravnomočnosti tuje sodne odločbe. Izpodbija tudi pravilnost tuje sodne odločbe, saj naj bi po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) pogoji za plačevanje preživnine nekdanjemu zakoncu v konkretnem primeru ne bili podani.

6Predlagateljica v odgovoru na pritožbo navaja, da po ZMZPP ni podana izključna pristojnost slovenskih sodišč za odločanje o preživninskih sporih. Zanika pritožnikove navedbe o nemožnosti sodelovanja v postopku pred sodiščem v BiH, saj naj bi v postopku dejansko ves čas aktivno sodeloval (vložil odgovor na tožbo, bil zaslišan in osebno navzoč na razglasitvi sodbe). Poudarja, da vsebinska presoja tuje odločbe, ki se priznava, ni mogoča.

O utemeljenosti pritožbe

7Pritožba ni utemeljena.

8Prvi odstavek 97. člena ZMZPP res določa, da se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Vendar je pri tem pritožnik spregledal določbo prvega odstavka 50. člena ZMZPP, v skladu s katero je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno le takrat, kadar je to v ZMZPP ali v drugem zakonu izrecno določeno. ZMZPP določa izključno pristojnost slovenskega sodišča v določbah 60. do 64., 68., 71. in 78. do 84. člena, Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pa v 57., 58. in 63. členu. Določbe ZMZPP in ZPP, na katere se sklicuje pritožnik (to so: 48., 67., 74., 75. člen ZMZPP ter 50. člen ZPP), pa izključne pristojnosti slovenskega sodišča ne predpisujejo.

9Povsem neprimerljiv je sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1476/2005 z dne 7. 4. 2005, na katerega opozarja pritožnik, saj v njem ni bilo zavzeto stališče o izključni pristojnosti slovenskega sodišča. Enako velja za sklep Vrhovnega sodišča Cp 6/2000 z dne 22. 6. 2000. V njem je bilo sicer res ugotovljeno, da je podan razlog za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe po prvem odstavku 97. člena ZMZPP, če je nasprotna udeleženka, zoper katero se je zahtevalo priznanje tuje sodne odločbe, slovenska državljanka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.¹ V tem primeru bi bilo na podlagi drugega odstavka 68. člena ZMZPP za odločanje v zadevi izključno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Vendar pa je v navedeni zadevi šlo za razvezni spor in ne za spor o preživljanju nepreskrbljenega zakonca. 68. člen ZMZPP, ki v svojem drugem odstavku določa izključno pristojnost slovenskega sodišča, govori le o pristojnosti v zakonskih sporih. Kaj so zakonski spori, določa ZPP v prvem odstavku svojega 406. člena: to so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. Vse druge pravde, ki sicer izvirajo iz zakonske zveze, niso zakonske pravde - to velja tudi za premoženjske spore med zakoncema in za spore glede preživljanja (nekdanjega) zakonca, ki se obravnavajo v rednem pravdnem postopku in ne po pravilih poglavja ZPP o postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki.² Posledično tudi v postopku priznanja tuje sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o preživnini za nekdanjega nepreskrbljenega zakonca, uporaba 68. člena ZMZPP ne pride v poštev. Ker torej ni podana izključna pristojnost slovenskega sodišča, se tudi ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali bi bil v nasprotnem primeru morda celo podan odklonilni razlog za priznanje zaradi pridržka javnega reda po 100. členu ZMZPP.

10Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na 96. člen ZMZPP, ki predvideva zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe, kadar oseba, zoper katero je bila ta izdana, zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku. Zlasti se šteje, da oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, ni mogla sodelovati v postopku, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušena, razen če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Pritožnikove navedbe, da mu sodelovanje v postopku ni bilo zagotovljeno zato, ker naj bi bili njegove navedbe in dokazni predlogi v postopku zavrnjeni, pa ne pomenijo, da mu ni bilo zagotovljeno sodelovanje v postopku, temveč gre kvečjem za vprašanje pravilnosti dokazne presoje tujega sodišča. Ta pa ne more biti predmet preizkusa v postopku priznanja tuje sodne odločbe, saj je pri nas uveljavljen sistem omejenega preizkusa, v katerem se ne preverja popolnost in pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja niti pravilnost uporabe materialnega prava. Vse to je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Prav tako pravilno mu je pojasnilo, da ne zadošča pavšalna navedba, da mu ni bila vročena odločba tujega pritožbenega sodišča in da naj bi torej tuja sodna odločba ne bila pravnomočna, temveč bi moral izpodbiti veljavnost potrdila o pravnomočnosti, ki je bilo v BiH izdano v zvezi s sodno odločbo, ki je predmet priznanja.

11V zvezi z očitkom, da sodišče prve stopnje v postopku priznanja tuje sodne odločbe pritožnika ni zaslišalo, je treba pritožniku pojasniti, da sodišče vsakega dokaznega predloga ni dolžno izvesti, vendar pa mora svojo odločitev obrazložiti. To je (s pravilnimi razlogi) tudi storilo v 5. in 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Izvedba dokaza je bila predlagana v zvezi z nedovoljenimi ugovornimi navedbami, zato je bila nepotrebna.

12Prav tako so nedovoljene pritožbene navedbe, v katerih pritožnik (ponovno) izpodbija tujo sodno odločbo po vsebini, češ da po ZZZDR niso podani pogoji za plačevanje preživnine nekdanjemu zakoncu. Večkrat mu je bilo že pojasnjeno, da sodišče tuje sodne odločbe ne sme presojati po njeni vsebini.

13Pritožnik navaja še, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trenutka objave Pogodbe med RS in BiH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (v nadaljevanju pogodba) v Uradnem listu, ki je bila časovno po trenutku pravnomočnosti sodbe, katere priznanje se zahteva. Kako naj bi dejstvo neopredelitve sodišča do tega dejstva samo po sebi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, pritožnik niti ne obrazloži. V kolikor pa meri na to, da se ta mednarodna pogodba sploh ne bi smela uporabiti, mu je treba pojasniti, da gre za dogovor o procesnih vidikih medsebojne pravne pomoči v postopkih, ki bodo tekli po ratifikaciji oziroma začetku veljavnosti pogodbe. Eno od oblik pravne pomoči predstavlja tudi določba, na katero se je sklicevalo sodišče prve stopnje in ki omogoča uporabo listin, ki jih je izdalo, podpisalo ali overilo v predpisani obliki sodišče ali drug pristojen organ ene pogodbenice in je na njih odtisnjen žig pristojnega organa, brez nadaljnje overitve za uporabo na ozemlju druge pogodbenice. Pogodba je začela veljati 19. 9. 2010,³ predlog za priznanje tuje sodne odločbe v obravnavani zadevi pa je bil vložen 20. 2. 2017. Postopek, v katerem je prišlo do uporabe določb pogodbe, se je torej začel po začetku njene veljavnosti.

Odločitev o pritožbi

14Ker pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 111. členom ZMZPP) (I. točka izreka).

Stroški pritožbenega postopka

15Glede na določilo 110. člena ZMZPP o stroških postopka odloči sodišče po pravilih, ki bi se uporabljala v primeru, če bi o zadevi odločalo sodišče ali drug organ RS. O zadevi, v kateri je bila izdana odločba, katere priznanje se v tem postopku zahteva, bi slovensko sodišče odločalo po pravilih pravdnega postopka.

16Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP) (II. točka izreka). Ker predlagateljica svojih stroškov pritožbenega postopka ni specificirala, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP).

¹ V postopku pred sodiščem prve stopnje je to ostalo neugotovljeno, zato mu je Vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
² Glej V. Rijavec v komentarju 406. člena ZPP, v: L. Ude et all, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga (GV Založba, Ljubljana 2009), str. 612.
³ Glej „Obvestilo o začetku veljavnosti Pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah“, Ur. l. RS, št. 17/2010.