50. člen ZPP
Če je v sporih za zakonito preživljanje tožeča stranka oseba, ki zahteva preživljanje, je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. Če je v sporih za zakonito preživljanje z mednarodnim elementom pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker je tožeča stranka otrok, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. (prenehal veljati) Če je v sporih za zakonito preživljanje pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji premoženje, iz katerega se lahko poplača preživljanje, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je to premoženje.
- VDSS Sklep X Pdp 1017/2018Višje delovno in socialno sodišče · 2019
Sodišče prve stopnje je dopis z dne 6. 2. 2018 štelo tudi kot novo zahtevo po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1, na katero se delodajalec v nadaljnjih sedmih dneh ni odzval (molk nasprotnega udeleženca). Dne 15. 2. 2018 je začel teči rok 30 dni za uveljavljanje sodnega varstva, ki se je iztekel 16. 3. 2018, predlagatelj pa je predlog vložil šele 24. 4. 2018, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega (274. člen ZPP). Tudi če bi se dopis z dne 6. 2. 2018 štel kot novi predlog za začetek postopka v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata po 50. členu ZDSS-1, tudi v tem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko presojo predloga z dne 24. 4. 2018, saj predlagatelj pri nasprotnem udeležencu pred tem ni podal nove zahteve, kot to nalaga drugi odstavek 72. člena ZDSS-1.
- VSL sklep IV Cp 615/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
ZPP za tožbe na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na določitev stikov ne določa nobene posebne krajevne pristojnosti. Za sojenje je torej pristojno sodišče splošne krajevne pristojnosti, to je sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
- VSRS Sklep I R 94/2007Vrhovno sodišče RS · 2007
Če ni pristojno nobeno od domačih sodišč (zaradi pomanjkanja slovenske jurisdikcije), potem "lahko" tožnik vloži tožbo pri kateremkoli stvarno pristojnem slovenskem sodišču. Kadar nobeno slovensko sodišče ni pristojno, potem je pač "pristojno" katerokoli (vsako) sodišče (in je stvar tožnika, da izbere, katero bo tisto, ki bo njegovo tožbo zavrglo).
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 2. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sklep X Pdp 1017/2018Višje delovno in socialno sodišče · 21. 2. 2019besedilo 1999–2019
Sodišče prve stopnje je dopis z dne 6. 2. 2018 štelo tudi kot novo zahtevo po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1, na katero se delodajalec v nadaljnjih sedmih dneh ni odzval (molk nasprotnega udeleženca). Dne 15. 2. 2018 je začel teči rok 30 dni za uveljavljanje sodnega varstva, ki se je iztekel 16. 3. 2018, predlagatelj pa je predlog vložil šele 24. 4. 2018, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega (274. člen ZPP). Tudi če bi se dopis z dne 6. 2. 2018 štel kot novi predlog za začetek postopka v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata po 50. členu ZDSS-1, tudi v tem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko presojo predloga z dne 24. 4. 2018, saj predlagatelj pri nasprotnem udeležencu pred tem ni podal nove zahteve, kot to nalaga drugi odstavek 72. člena ZDSS-1.
- VSL sklep IV Cp 615/2010Višje sodišče v Ljubljani · 3. 3. 2010besedilo 1999–2019
ZPP za tožbe na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na določitev stikov ne določa nobene posebne krajevne pristojnosti. Za sojenje je torej pristojno sodišče splošne krajevne pristojnosti, to je sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
- VSRS Sklep I R 94/2007Vrhovno sodišče RS · 25. 10. 2007besedilo 1999–2019
Če ni pristojno nobeno od domačih sodišč (zaradi pomanjkanja slovenske jurisdikcije), potem "lahko" tožnik vloži tožbo pri kateremkoli stvarno pristojnem slovenskem sodišču. Kadar nobeno slovensko sodišče ni pristojno, potem je pač "pristojno" katerokoli (vsako) sodišče (in je stvar tožnika, da izbere, katero bo tisto, ki bo njegovo tožbo zavrglo).
- VSC sodba Cp 787/2007Višje sodišče v Celju · 22. 8. 2007besedilo 1999–2019
Vloga tožeče stranke, s katero zaradi spremenjenih razmer tekom pravdnega postopka zahteva preživnino v višjem znesku kot v tožbi in sicer od trenutka, ko so se razmere spremenile, kar je časovno po vložitvi tožbe in pred vložitvijo takšne vloge, pomeni zgolj povečanje že postavljenega in obstoječega zahtevka za določitev preživnine.
- VSRS Sklep II Ips 546/96Vrhovno sodišče RS · 27. 2. 1997
Odločitev o tem, ali je v obravnavanem primeru domače sodišče pristojno tudi za drugotoženo stranko, odvisna od vprašanja, ali sta drugotožena stranka in prvotožena D. N., ki je kot domača fizična oseba tožena z isto tožbo, materialna sospornika. Odgovor na to vprašanje pa je negativen. Zato je pravno pravilna izpodbijana pravnomočna odločitev , da za drugotoženo stranko slovensko sodišče ni pristojno. Tožeča stranka namreč zahteva od toženih strank solidarno plačilo denarnega zneska (DEM oziroma tolarske protivrednosti). Morebitna solidarna zaveza obeh toženih strank sama po sebi še ne pomeni, da gre med njima za materialno sosporništvo. Toženi stranki sta res v zavezi do tožeče stranke na podlagi istega škodnega dogodka (prometne nezgode, do katere je prišlo v Republiki Avstriji), vendar pa temelji odgovornost toženih strank na različnih pravnih podlagah. Tožena stranka D. N. je dedinja odgovorne osebe (lastnika osebnega avtomobila, ki je bil v prometni nezgodi udeležen), katere obveznost je temeljila na pravilih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Drugotožena stranka pa je tuja pravna oseba, katere odgovornost temelji na zavarovalni pogodbi, ki pa niti ni bila sklenjena