VSL Sodba II Cpg 388/2018

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Drugi toženec in tožeča stranka sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 30.1.2018 v zvezi s popravnim sklepom z dne 27.3.2018 v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 44231/2017 z dne 23.5.2017 v 1. in 3. odstavku izreka, kjer je toženi stranki naloženo, da v 8 dneh plača tožeči stranki znesek 3.215,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.5.2017 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 74,00 EUR (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 166,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2Zoper navedeno sodbo je pravočasno vložil pritožbo drugi toženec. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne. Podredno je predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba drugega toženca je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6Navedbe drugega toženca v smeri stvarne nepristojnosti sodišča prve stopnje so glede na določbe 19. člena ZPP prepozne, pa tudi sicer neutemeljene. Sodišče prve stopnje je namreč vezano na pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 44231/2017 z dne 3.7.2017 o razveljavitvi sklepa o izvršbi opr. št. VL 44231/2017 z dne 23.5.2017 v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, in sicer tako glede prvega kot tudi drugega toženca. Glede na določbe 1. odstavka 481. člena, 484. člena ter 69. člena ZPP je tako podana stvarna in krajevna pristojnost sodišča prve stopnje. Ker pa se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, je sodišče prve stopnje skladno s 1. odstavkom 495. člena ZPP postopek pravilno vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti.

7Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo v predmetni zadevi moč odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, tožena stranka pa izvedbe naroka ni (izrecno) zahtevala, s čimer so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 2. odstavka 454. člena ZPP za izdajo odločbe o sporu brez razpisa naroka. Pri tem pritožbeno sodišče le še opozarja, da posamezni dokazni predlog stranke (npr. zaslišanje priče ali stranke) še ne pomeni zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.¹ Sodišče namreč ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga stranka, zlasti kadar je dokazni predlog povsem pavšalen in nesubstanciran, kakršen je bil v ugovoru zoper sklep o izvršbi tudi predlog drugega toženca za njegovo zaslišanje. Drugi toženec namreč ni navedel, o čem konkretno naj bi izpovedal. V skladu z 236. ter v zvezi z 263. členom ZPP mora stranka, ki predlaga, naj se jo zasliši, poprej navesti, o čem naj se jo zasliši. Le tako lahko sodišče oceni smotrnost izvedbe dokaza (ali gre za pravno relevantna dejstva ali ne). O dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sodišče predlagane priče oziroma stranke ne sme zasliševati. Nesubstanciran dokazni predlog je zato upravičen razlog za zavrnitev dokaznega predloga (2. odstavek 287. člena ZPP)² in ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Prav tako tudi ni podana kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

8Enako so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o nerazumljivosti izreka izpodbijane sodbe glede stroškov pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da sta prvi in drugi toženec nerazdelno odgovorna glede glavne stvari, kar pomeni, da sta nerazdelno odgovorna tudi za stroške, prisojene tožeči stranki (3. odstavek 161. člena ZPP). Tako tudi očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

9Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.³ Če sodišče najde pravno podlago, po kateri je tožbeni zahtevek utemeljen (v obravnavani zadevi zahtevek za odobritev limita (priloga A1 spisa), obvestilo o odobritvi limita (priloga A2 spisa) ter splošni pogoji za dovoljeno prekoračitev pozitivnega stanja (priloga A5 spisa) tvorijo pogodbo o limitu med tožečo stranko in prvim tožencem, za izpolnitev obveznosti po tej pogodbi pa se je kot porok in plačnik s poroštveno izjavo (priloga A4 spisa) zavezal drugi toženec), njegova zavrnitev ni možna zgolj iz razloga, ker je bil postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi listine, ki ni verodostojna listina.⁴ Vprašanje, ali gre za verodostojno listino ali ne, bi bilo lahko relevantno zgolj v pogledu odločitve, ali sodišče še ne razveljavljeni del sklepa o izvršbi vzdrži v veljavi ali ne (prim. sedaj črtani 437. člen ZPP, ki se je v predmetni zadevi na prvi stopnji še uporabljal), pri čemer njegova razveljavitev pomeni le to, da bo sodišče o zahtevku odločilo z drugačnim izrekom. Če sodišče v tem smislu ravna napačno, pa to predstavlja zgolj relativno kršitev določb postopka, ki je v sporu majhne vrednosti glede na izrecno zakonsko določbo (1. odstavek 458. člena ZPP) ni dopustno uveljavljati.⁵ Glede na navedeno drugi toženec s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti.

10Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno materialno pravno stališče sodišča prve stopnje, da zahtevek za odobritev limita, obvestilo o odobritvi limita ter splošni pogoji za dovoljeno prekoračitev pozitivnega stanja tvorijo pogodbo o limitu med tožečo stranko in prvim tožencem (4. točka zahtevka za odobritev limita). Drugi toženec materialno pravnih argumentov, ki bi takšno stališče lahko omajali, v pritožbi niti ne navaja. S pritožbenimi navedbami o nerazločnosti številk transakcijskega računa na zahtevku za odobritev limita (priloga A1 spisa), pa pritožnik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog, ki v predmetnem sporu (majhne vrednosti) ni upošteven (1. odstavek 458. člena ZPP).

11Izpodbijana sodba ima razloge tako glede temelja kot tudi višine prisojenega zneska. Drugi toženec s pritožbenimi navedbami v zvezi z ugotovitvami sodišča prve stopnje o ujemanju podpisov na zadevnih listinah in višini predmetne terjatve pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (1. odstavek 458. člena ZPP).⁶

12Končno so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo, ko je ugotovilo, da se zahtevek za odobritev limita (priloga A1 spisa) nanaša na TRR prvega toženca. Protispisnost je namreč napaka tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa (napačen prepis oziroma povzemanje), pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno. Sodišče prve stopnje pa je do omenjenega zaključka prišlo s primerjavo zahtevka za odobritev limita (priloga A1) z obvestilom o odobritvi limita (priloga A2 spisa), kar je že rezultat sodnikovega sklepanja. To pa ne predstavlja zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč nasprotovanje oceni dokazov oziroma izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar je, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, v sporu majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog in zato na navedbe tožene stranke v tej smeri ni potrebno odgovarjati.⁷

13Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

14O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Drugi toženec s pritožbo ni uspel, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato drugi toženec in tožeča stranka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 159/2010 z dne 15.4.2010 ter sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1219/2012 z dne 17.10.2013.
² Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1219/2012 z dne 17.10.2013.
³ Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 521/2016 z dne 11.7.2016.
⁴ Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 669/2017 z dne 29.8.2017.
⁵ Enako npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 600/2016 z dne 22.8.2016.
⁶ Npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 451/2018 z dne 5.7.2018, opr. št. II Cpg 664/2016 z dne 22.6.2016, opr. št. II Cpg 1219/2015 z dne 5.11.2015 in opr. št. II Cp 863/2010 z dne 12.5.2010.
⁷ Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3087/2016 z dne 18.1.2017.