VSL Sklep I Cp 1188/2018

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej nepravdni zadevi in je zavrglo predlog za določitev odškodnine z dne 10. 12. 2015.

2Tako je odločilo po ugotovitvi, da je predlagatelj 10. 12. 2015 vložil predlog za določitev odškodnine za z odločbo pristojnega upravnega organa z dne 5. 3. 2013 razlaščene nepremičnine v k. o. X v lasti nasprotne udeleženke, za katere se udeleženca v upravnem postopku nista uspela dogovoriti o odškodnini. Ker ima nasprotna udeleženka prebivališče v Avstriji., po podatkih CRP pa nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v RS, se je po ugotovitvi, da gre za spor za mednarodnim elementom, oprlo na 48. člen ZMZPP¹, po katerem je sodišče RS pristojno za odločanje o pravnem razmerju v nepravdnem postopku, če ima oseba, zoper katero je vložen zahtevek, stalno prebivališče v RS, kadar pa v postopku sodeluje le ena oseba, je pristojno, če ima ta stalno prebivališče v RS, razen če s tem zakonom ni določeno drugače. Ocenilo je, da v tej zadevi ni podana pristojnost slovenskega sodišča, ker ne obstojijo potrebne navezne okoliščine, ki bi jo utemeljevale, zato je predlog za določitev odškodnine zavrglo.

3Pritožbo vlaga predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugotovi, da je Okrožno sodišče na Jesenicah pristojno za odločanje v tem postopku, podrejeno, da naj odloči o pristojnosti za odločanje v tem postopku. Uvodoma opozarja, da je bil predlog za določitev odškodnine vložen 10. 12. 2015. Ker gre za nujen postopek (prvi odstavek 99. člena ZNP²) je bilo z izdajo izpodbijanega sklepa po dveh letih in štirih mesecih kršeno določilo prvega odstavka 99. člena ZNP, kar predlagatelju povzroča nepotrebne dodatne stroške. Sodišče bi moralo opraviti predhodni preizkus predloga vključno z ugotavljanjem morebitne nepristojnosti čimprej (272. do 275. člen ZPP³ v zvezi s 37. členom ZNP). Sklep je pomanjkljiv, saj ni jasno, ali je predlog zavržen, ker zadeva ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP) ali zaradi krajevne nepristojnosti (46. do 48. člen ZPP v zvezi z 12. členom ZNP). Po mnenju predlagatelja je podana sodna pristojnost in je sodišče napačno uporabilo 18. člen ZPP. Do vprašanja krajevne pristojnosti se ni opredelilo. Predmet za določitev odškodnine je nedeljivo povezano s postopkom razlastitve (odločba z dne 5. 3. 2013). Nepremičnine, na katere se nanaša predlog za določitev odškodnine, ležijo na območju Okrajnega sodišča na Jesenicah. Za določanje krajevne pristojnosti v zvezi z nepremičnino je treba uporabiti 13. člen ZNP (pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina), oziroma glede zadev v zvezi z nepremičnino - 57. člen ZPP (izključna pristojnost v sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti). Sodišče se je nepravilno oprlo na ZMZPP. Ta zakon se uporablja za osebna, družinska, delovna, socialna, premoženjska in druga civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom, obravnavano razmerje pa je javno pravno (prvi odstavek ZMZPP). Postopek je urejen v ZNP (4. člen ZMZPP). Uporaba določb ZMZPP bi bila v nasprotju z javnim redom RS (5. člen ZMZPP). Po mnenju predlagatelja ni okoliščin ali pravnih ovir, ki bi utemeljevale odločitev sodišča za ugotovitev nepristojnosti slovenskega sodišča.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče, ki vodi nepravdni postopek, mora najprej ugotoviti, ali zadeva spada v pristojnost domačega sodišča. Čeprav bi bilo po ZNP za odločanje krajevno pristojno, postopka ne more izvesti, če za zadevo po pravilih o mednarodni pristojnosti niso pristojna slovenska sodišča. Mednarodna pristojnost je procesna predpostavka, na katero pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da za zadevo ni pristojno slovensko sodišče, ampak kakšen drug domač ali tuj organ, se mora ob smiselni uporabi 18. člena ZPP izreči za nepristojno in ustaviti postopek. Ker nasprotna udeleženka po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, nima prebivališča v RS, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za zadevo z mednarodnim elementom, pravilna in so pritožbeni očitki o nepravilno opravljenem predhodnem preizkusu predloga ter o pomanjkljivostih v sklepu, ker se sodišče ni opredelilo do krajevne pristojnosti, neutemeljeni. Slednja zaradi sicer zmotne odločitve o nepodani pristojnosti slovenskega sodišča še niti ni bila obravnavana oziroma ni bila sporna.

6Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo (29. člen ZPP). Če gre za spor z mednarodnim elementom, ker ima tožena stranka sedež v državi članici EU, se za postopke, ki so bili začeti na dan 10. 1. 2015 ali po tem, uporablja Uredba EU št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. december 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Glede na 1. člen pa Uredba v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Uporablja se v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Ne zajema pa davčnih, carinskih ali upravnih zadev ali odgovornosti države za dejanja in opustitve pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii). Postopki v zvezi z razlastitvami ne spadajo pod 1. člen navedene Uredbe.

7Pritrditi je treba torej sodišču prve stopnje, da se v obravnavani zadevi uporabi domača zakonodaja, ki je v danem primeru ZMZPP in ne ZNP, kot zmotno trdi pritožba, saj slednji ne vsebuje določb o pristojnosti sodišč v primerih z mednarodnim elementom. Zmotno je tudi pritožbeno sklicevanje na 5. člen ZMZPP. Slednji govori o uporabi prava v sporih z mednarodnim elementom in ne o pravilih o pristojnostih sodišč za obravnavanje razmerij iz prvega odstavka 1. člena ZMZPP. Pritožbenemu naziranju, da je plačilo odškodnine v postopkih za razlastitev javno pravna zadeva, prav tako ni mogoče slediti. Po določilih 105. in 106. člena ZureP-1⁴, ki se uporablja v tem postopku, pripada lastniku razlaščene nepremičnine ustrezna odškodnina, ki se določi v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču, če udeleženca ne dosežeta soglasja in ne skleneta sporazuma o odškodnini v upravnem postopku. S tem zakon določa, da je določitev odškodnine v nepravdnem postopku civilnopravno razmerje, s katerim se uredi odmena na razlaščeno zemljišče v denarju. Gre za premoženjsko razmerje, ki se uredi v nepravdnem postopku (prvi odstavek 1. člena ZMZPP).

8Sodišče prve stopnje se je po povedanem pravilno odločilo za uporabo ZMZPP, vendar je njegove določbe zmotno uporabilo. Pravilna je njegova ugotovitev, da po domicilnem kriteriju (kriterij stalnega bivališča; tretji odstavek 48. člena ZMZPP) pristojnost slovenskega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bila podana, ker nasprotna udeleženka nima prebivališča v Republiki Sloveniji. Prezrlo pa je prvi odstavek 58. člena ZMZPP v zvezi s tretjim odstavkom 48. člena ZMZPP, ki določa, da je v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je na ozemlju Republike Slovenije predmet, na katerega se nanaša tožba. Nepremičnina, za katero je treba določiti odškodnino zaradi razlastitve, je na območju sodišča prve stopnje. Zato je njegova odločitev o nepristojnosti napačna. Do enake ugotovitve – pristojnosti sodišča prve stopnje – vodi tudi uporaba prvega odstavka 55. člem ZMZPP, ki ureja pristojnost v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti in po kateri je pristojno sodišče Republike Slovenije tudi tedaj, če je bilo na območju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali če je na ozemlju Republike Slovenije nastopila škodljiva posledica. Razlastitev obravnavanih nepremičnin je bila izvedena na območju Republike Slovenije, kar pomeni, da tudi ta navezna okoliščina kaže na pristojnost sodišča prve stopnje in so njegovi nasprotni zaključki, da naveznih okoliščin ni, zmotni.

9Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje bo moralo po razveljavitvi nadaljevati z odločanjem v obravnavani zadevi.

¹ Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, Ur. l. RS, št. 56/1999 s spremembami
² Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami
³ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami
⁴ Zakon o urejanju prostora, Ur. l. RS, št. 110/2002 s spremembami