VSL Sklep IV Cp 1445/2018

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom N 22/2018 z dne 9. 2. 2018, ki je bil izdan na podlagi 22.d člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), nasprotnemu udeležencu za obdobje dvanajstih mesecev od vročitve tega sklepa¹ prepovedalo:

- vstopiti, približevati se in zadrževati se v bližini vsakokratnega stanovanja, v katerem živi predlagateljica, še posebej pa stanovanjski hiši na naslovu ..., na razdalji, manjši od 300 m,

- zadrževati se in približevati se na razdaljo, manjšo od 300 m, vsakokratnim krajem, kjer se predlagateljica nahaja, zlasti pa delovnemu mestu predlagateljice²,

- navezovati stike s predlagateljico na kakršen koli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in

- vzpostaviti kakršno koli srečanje s predlagateljico, zlasti pa se ji približevati na razdaljo manjšo od 100 m.

Sodišče je še odločilo, da ugovor ali pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep ne zadržita njegove izvršitve in da mora nasprotni udeleženec plačati predlagateljici stroške nepravdnega postopka v višini 116,48 EUR. Sodišče je ugotovilo, da sta bila predlagateljica in nasprotni udeleženec do pred kratkim člana istega gospodinjstva, saj je nasprotni udeleženec skupaj s partnerko A. A., ki je predlagateljičina sestra, živel v hiši, kjer živi predlagateljica. Sodišče je ugotovilo, da je predlagateljica žrtev kontinuiranega psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca, ki je predlagateljici grozil, da jo bo zadavil, ustrelil, ubil, vrgel čez balkon, da bo nanjo poslal nepoznane ljudi, ki bodo z njo obračunali. Enake grožnje je izrekal tudi njeni materi, ki živi v isti hiši. Dne 4. 12. 2017 je predlagateljico tudi fizično napadel. Ta dejstva je sodišče ugotovilo na podlagi zapisnika o sprejemu ovadbe predlagateljice zoper nasprotnega udeleženca (glej prilogo A3), zapisnika o sprejemu ovadbe predlagateljičine matere zoper nasprotnega udeleženca (glej prilogo A4), odredbe PP X in (dveh) sklepov preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 56766/2017³ ter mnenja CSD X. Sodišče ni zaslišalo udeležencev in prič, ker je na podlagi navedenih listin in trditev, da je bil nasprotni udeleženec že obravnavan zaradi nasilnih kaznivih dejanj zaključilo, da je z zadostno stopnjo verjetnosti dokazana nevarnost nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico.

2Nasprotni udeleženec je zoper sklep vložil ugovor, v katerem je navajal, da mu sklepa preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 56766/2017 nista bila vročena in zato nista postala pravnomočna. Nasprotni udeleženec ni bil stranka postopka pred CSD X, zato mnenje CSD temelji na navedbah predlagateljice in policistke PP X. Predlagateljica ne zatrjuje, da bi bil nasprotni udeleženec nasilen oziroma da bi ji grozil izven stanovanjske hiše, zato je sodišče nekritično sledilo predlagateljici, ki je v predlogu predlagala vse ukrepe, ki jih omogoča 19. člen ZPND. Nasprotni udeleženec ni družinski član v smislu določbe 2. člena ZPND, predlagateljičino sestro je obiskoval le občasno. Če bi bilo nasilno vedenje nasprotnega udeleženca takšno, kot ga zatrjuje predlagateljica, ki nasilnih dogodkov ni konkretizirala in jih datumsko opredelila, bi bilo življenjsko logično, da bi prej ukrepala in poklicala policijo. Dogajanja v decembru 2017 predlagateljica ne opisuje, sklicuje se le na izdana sklepa preiskovalne sodnice, kar ni zadostna trditvena podlaga. Iz medicinske dokumentacije z dne 4. 12. 2017 izhaja, da je bil tistega dne nasprotni udeleženec pregledan v urgentni kirurški ambulanti Splošne bolnišnice X zaradi hudih bolečin in slabega zdravstvenega stanja, ki se mu je poslabševalo od konca novembra 2017. Predlog predlagateljice je pritisk na njeno sestro, da bi končala partnersko zvezo z nasprotnim udeležencem. Sodišče bi pred izdajo sklepa moralo zaslišati nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je v dokaz svojih navedb predložil listine in predlagal sodišču, da se zaslišita njegova partnerka oziroma predlagateljičina sestra A. A. in „predlagatelj“⁴.

3Predlagateljica je v odgovoru na ugovor navedla, da se je nasprotni udeleženec izogibal vročanju in sodelovanju v postopkih pred policijo, sodiščem in CSD. Vročitev odločb teh organov nasprotnemu udeležencu ni procesna predpostavka za vložitev predloga po 19. členu ZPND. Predlagateljica v spis vlaga fotografije, s katerimi dokazuje, da je nasprotni udeleženec po izdaji sklepa z dne 9. 2. 2018 kršil prepoved približevanja, ker se je dvakrat z avtomobilom ustavil pred hišo predlagateljice na razdalji 20 m in z večkratnim močnim pritiskanjem na pedal za plin začel priganjati motor do najvišjih obratov, tako da je motor glasno rohnel. Nekaj časa je tako stal pred hišo in priganjal motor, potem pa speljal s polno hitrostjo. Predlagala je tudi sodišču, da v ugovornem postopku zasliši predlagateljico in priče.

4Sodišče je ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo. Odločilo je še, da vsak udeleženec postopka nosi svoje stroške ugovornega postopka. Sodišče ugotavlja, da je predlagateljica izkazala, da je nasprotni udeleženec skupaj s sestro predlagateljice, ki je njegova partnerka, živel s predlagateljico v skupnem gospodinjstvu, kjer je živela tudi predlagateljičina mater in da je bila predlagateljica žrtev njegovega psihičnega in fizičnega nasilja, tako v času pred vložitvijo predloga, kot po izdaji izpodbijanega sklepa. Dne 4. 12. 2017 je prišlo do ekscesnega dogodka, zaradi katerega je predlagateljica poklicala policijo, kar potrjuje izpis SMS sporočila s telefona predlagateljice, kateri je sestra A. A. poslala sporočilo, da se bosta z nasprotnim udeležencem izselila iz hiše in jo zato prosi, da ne poda prijave na policijo. Obstoj nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico potrjuje kazenski spis I Kpd 56766/2017, kjer je tudi izjava B. B., ki je poslušala telefonski pogovor med C. C. in nasprotnim udeležencem in zaznala nasilje slednjega nad družinskimi člani.

5Nasprotni udeleženec izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da bi sodišče moralo zaslišati (oba) udeleženca tega postopka. Sodišče je nasprotnemu udeležencu kršilo pravico do izjave. Ker ni izvedlo predlaganih dokazov, je kršilo načelo kontradiktornosti postopka. Zakonska zaveza, da mora sodišče v teh postopkih postopati hitro, ne pomeni, da ni treba izvesti dokaznega postopka z zaslišanjem udeležencev in prič. Izjava nasprotnega udeleženca se mora slišati v ugovornem postopku. Sodišče se ni opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca. Nanje je odgovarjalo splošno ali z navedbami predlagateljice. Sklicevalo se je na dokaze, ki izvirajo iz trditvenih ravnanj predlagateljice (ustna ovadba, sklepa preiskovalne sodnice, mnenje CSD). Dokazne predloge nasprotnega udeleženca je sodišče ignoriralo. Pritožba povzema vsebino sklepa VSL IV Cp 1932/2014⁵. Nasprotni udeleženec je tudi priglasil pritožbene stroške.

6Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva, da ji nasprotni udeleženec povrne pritožbene stroške.

7Pritožba je utemeljena.

8Peti odstavek 22a. člena ZPND določa, da mora sodišče v postopkih po ZPND, kadar odloči po opravljenem naroku, izdati odločbo v osmih dneh. Že iz te določbe izhaja, da sodišče lahko odloči o predlogu, v katerem predlagatelj predlaga ukrepe po 19. členu ZPND, tudi brez naroka. Prvi odstavek 22a. člena ZPND določa, da se za postopek odločanja sodišča o ukrepih po ZPND uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Prvi odstavek 7. člena ZNP določa, da sodišče opravi narok, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. ZPND in ZNP nimata določbe, ki bi predpisovala, da je narok v teh postopkih obvezen. Sodišče v postopkih po ZPND torej opravi narok le v primerih, ko oceni, da je to za postopek potrebno. Pri tej odločitvi, da naroka ne bo razpisalo, pa mora sodišče upoštevati, da 4. člen ZNP določa, da mora sodišče udeležencem postopka dati možnost sodelovanja pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka ter da je v 37. členu ZNP določeno, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Eno izmed temeljnih načel pravdnega postopka pa je, da sodišče odloči o zahtevku na podlagi opravljene glavne obravnave (4. člen ZPP) in le izjemoma zgolj na podlagi pisnih vlog in listin ter še to le v primerih, če obstaja soglasje pravdnih strank (npr. 279.a člen ZPP) ali je to v ZPP dopuščeno zaradi posebnosti postopka in pasivnosti pravdnih strank (glej npr. prvi odstavek 454. člena ZPP in 318. člen ZPP). Za odločitev o sporu je glavna obravnava, kjer se izvajajo dokazi, ki so jih predlagale pravdne stranke in s katerimi dokazujejo sporna dejstva, obvezni del postopka, ki zagotavlja pravdnim strankam enako varstvo pravic (22. člen Ustave). Neutemeljena opustitev tega procesnega dejanja ne predstavlja le absolutne bistvene kršitve postopka (10. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP), ampak tudi poseg v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP⁶. Tudi dr. Jože Juhart je menil, da je treba sprejeti stališče, da velja načelo zaslišanja udeležencev kot temeljno načelo tudi v nepravdnem postopku⁷. Enako stališče zastopata tudi dr. Dragica Wedam-Lukić in dr.Ada Polajnar-Pavčnik, da se mora načelo obojestranskega zaslišanja uveljaviti tudi v nepravdnem postopku, ker se smiselno uporabljajo določbe ZPP⁸.

9Čeprav veljajo posebna pravila v postopkih po ZPND, ki omogočajo sodišču, da odloči o predlogu brez razpisa naroka, mora sodišče, če se tako odloči, skrbno pretehtati, ali opustitev razpisa naroka ne pomeni nedopustnega posega v pravico nasprotnega udeleženca do kontradiktornosti postopka in v njegovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave)⁹. Cilj postopka po ZPND je prevencijski, da se žrtev učinkovito zavaruje pred povzročiteljem nasilja. Zato tudi prvi odstavek 22d. člena ZPND dopušča sodišču, da ob izkazanih zakonskih predpostavkah izda sklep, s katerim odloči o ukrepu, ne da bi poslalo predlog v odgovor nasprotnemu udeležencu. V tem primeru se predlog vroči nasprotnemu udeležencu skupaj s sklepom (drugi odstavek 22d. člena ZPND). Zoper ta sklep lahko nasprotni udeleženec vloži ugovor, ki pa ne zadrži izvršitve sklepa (tretji odstavek 22d. člena ZPND). Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je izdalo sklep na podlagi 22d. člena ZPND, saj je za takšno odločitev imelo podlago v trditvah in dokazih, ki jih je navedla oziroma predlagala predlagateljica. Če ima postopek po 22d. členu ZPND bistvene značilnosti postopka, kot velja za postopek zavarovanja, v katerem se izda regulacijska začasna odredba, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ta podobnost zbledi, ko se odloča v ugovornem postopku po ZPND, kjer primarno veljajo pravila nepravdnega postopka, pravila zavarovanja pa smiselno, ker se odloča o ugovoru¹⁰. Dokazni standard je v teh zadevah v vseh fazah postopka nižji (kot praviloma velja za pravdni postopek), ker zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, pa vendar, ko med udeležencema obstaja spor o odločilnih dejstvih in ko listine temeljijo na izjavah le enega udeleženca, je opustitev razpisa naroka prej izjema kot pravilo, ker se žrtev lahko učinkovito zavaruje že z izdajo sklepa iz 22d. člena ZPND. VSL je v sklepu IV Cp 1932/2014 pojasnilo, da druga stran (torej sodno varstvena izjava drugega udeleženca) se mora nato vendarle slišati vsaj v ugovornem postopku. Ne le da se mora slišati, nanjo se mora sodišče tudi ustrezno odzvati (torej izvesti vsaj odločilne, predvsem pa hitre dokaze in odgovoriti na pravno odločilne trditve). V tej fazi je namreč za varstvo žrtve in njenih ustavno varovanih pravic že poskrbljeno, sedaj je torej treba poskrbeti še za to, da bi ne bilo nesorazmerno poseženo v ustavne pravice nasprotnega udeleženca ali celo (kadar je glede na enostranskost prve procesne faze povsem mogoče), da ne bi bilo v njegove ustavne pravice poseženo povsem neutemeljeno.

10Zato je logična posledica, razen v izjemnih primerih, da se nasprotnemu udeležencu omogoči pravica do izvedbe dokazov, ki pa se bo največkrat omejila na zaslišanje udeležencev in (le) tistih prič, ki bodo s stopnjo (pretežne) verjetnosti lahko potrdile (ne)obstoj odločilnih dejstev. V primeru dokaznega standarda „pretežna verjetnost“ sta glavni in nasprotni dokaz po dokazni moči uravnotežena. Nasprotni dokaz je uspešen le, če bi bila njegova dokazna moč vsaj taka, kot dokazna moč glavnega dokaza¹¹. V pravdnem postopku je sprejeto stališče, da ni nujno nedopustna zavrnitev dokaza z argumentacijo, da predmetni dokaz, tudi če bi v celoti uspel (to je če bi predlagana priča izpovedovala natančno tako, kot želi stranka, ki je pričo predlagala), ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča¹². Toliko bolj se takšna argumentacija lahko uporabi v postopkih po ZPND, kjer je zaradi varstva žrtve potrebno hitro in učinkovito ukrepanje, zato je tudi dokazni standard nižji, pa vendar je takšno argumentacijo moč uporabiti predvsem (le) takrat, ko sta udeleženca postopka že zaslišana in tudi tiste priče, ki jih sodišče šteje kot odločilne pri dokazovanju relevantnih dejstev.

11Vsebinsko se do dokazov nasprotnega udeleženca sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba zato utemeljeno graja postopek in argumentacijo sodišča. Delovna metoda sodišča prve stopnje pri izboru dokazov in argumentacija dejanskih ugotovitev je pomanjkljiva, zato pritožba utemeljeno navaja, da je bila zaradi teh formalnih pomanjkljivosti nasprotnemu udeležencu kršena pravica do kontradiktornosti postopka in pravica do enakosti pravic v sodnem postopku. Prav zaradi teh pomanjkljivosti je pritožba lahko uspešno izpodbila zaupanje v dejanske rezultate sodišča prve stopnje. Če bi sodišče zaslišalo udeleženca in nekatere priče ter vpogledalo v listine, bi bila objektivna stvarnost spornega razmerja ugotovljena najmanj s potrebno stopnjo materialne resnice. Nenazadnje je tudi predlagateljica v odgovoru na ugovor predlagala, da se njo in priče zasliši na naroku, kot je to že predlagala v predlogu. Tudi razlogi, zaradi katerih je sodišče zavrnilo dokazne predloge nasprotnega udeleženca, so pomanjkljivi¹³, oziroma jih ni, razen v delu, kjer sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da zdravstvena dokumentacija nasprotnega udeleženca ne potrjuje, da nasprotni udeleženec ne bi mogel izvajati zatrjevanega nasilja nad predlagateljico, pravilno pa je bil tudi zavrnjen dokazni predlog za postavitev izvedenca. Sodišče bi se zato moralo vsebinsko opredeliti do dokaznih predlogov nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje mora v novem postopku zaslišati udeleženca in po potrebi tudi še kakšno pričo, na primer sestro predlagateljice, kot to predlaga nasprotni udeleženec, in morda predlagateljičino mater, kot to predlaga predlagateljica.

12Sodišče prve stopnje bi moralo razpisati narok, na katerem bi moralo zaslišati udeleženca in po potrebi še priče. Ker je odločilo brez naroka, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. in 10. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na naravo kršitev, teh kršitev pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti z razpisom naroka (drugi odstavek 347. člena ZPP), saj bi bila s tem udeležencema kršena pravica do sojenja in izvajanja dokazov pred sodiščem prve stopnje. V konkretnem primeru ne gre za dopolnitev dokaznega postopka, gre za pravico predlagateljice in nasprotnega udeleženca, da sodišče prve stopnje opravi narok, na katerem izvede odločilne dokaze z zaslišanjem udeležencev in prič, saj v predhodnem postopku sodišče prve stopnje naroka ni opravilo in zato teh dokazov neutemeljeno ni izvedlo.

13Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. člena ZPP).

14Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

15Določba 357.a člena ZPP pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je to sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, v katerem je bilo odločeno o predlogu za izdajo ukrepov po 19. in 21. členu ZPND, ne omogoča¹⁴.

¹ Sklep je bil nasprotnemu udeležencu vročen 13. 2. 2018.
² In drugim določno opredeljenim krajem; podrobneje glej 2. alinejo I. tč. sklepa.
³ Policijska uprava je z odredbo št. 2202-30/2017/1 (3J691-17) (glej prilogo A5) nasprotnemu udeležencu izrekla ukrep, v katerem mu je prepovedala približevati se predlagateljici, preiskovalna sodnica je s sklepom I Kpd 56766/2017 z dne 15. 12. 2017 ukrep policije vzdržala v veljavi (glej prilogo A6) in ga s sklepom I Kpd 56766/2017 z dne 28. 12. 2017 podaljšala (glej prilogo A7)
⁴ Iz navedb v vlogi in pritožbenih navedb je mogoče sklepati, da je nasprotni udeleženec predlagal lastno zaslišanje in da je pri tem zapisu prišlo do očitne pisne napake. Tudi sodišče prve stopnje je očitno štelo, da gre v tem delu za pisno napako, saj v izpodbijanem sklepu pojasnjuje razloge, zaradi katerih ni sledilo dokaznemu predlogu nasprotnega udeleženca, da se ga zasliši.
⁵ Podrobneje glej pritožbo na strani 2 in 3.
⁶ Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, letnik 2006, stran 303.
⁷ Povzeto iz dr. Dragica Wedam-Lukić in dr. Ada Polajnar-Pavčnik: Nepravdni postopek, zakon s komentarjem, letnik 1989, stran 15.
⁸ Podrobneje glej dr. Dragica Wedam-Lukić in dr. Ada Polajnar-Pavčnik: Nepravdni postopek, zakon s komentarjem, letnik 1989, stran 15.
⁹ Enako velja tudi za predlagatelja, če sodišče njegov predlog zavrne brez naroka.
¹⁰ Nenazadnje je treba tudi v ugovornem postopku, v katerem se odloča o utemeljenosti regulacijske začasne odredbe, izvesti dokaze, s tem, da ima razpis naroka in izvedba dokazov drugačno težo, kot to velja za pravila nepravdnega postopka. V izvršilnem postopku je posebej določeno, da sodišče postopa na podlagi vlog in drugih pisanj (prvi odstavek 29. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju ZIZ), šele podrejeno pa, da sodišče opravi narok, kadar je po njegovem mnenju to smotrno (tretji odstavek 29. člena ZIZ). Pa vendar je še posebej v regulacijskih odredbah, na primer, ko se z začasno odredbo odloča o začasni dodelitvi otroka enemu izmed staršev, treba izvesti številne dokaze, ki vključujejo običajno tudi pridobitev izvedenskega mnenja. Tak obsežen dokazni postopek se v ZPND ne izvaja, ker bi izvotlil namen ZPND, da se žrtev učinkovito zavaruje pred storilcem nasilja.
¹¹ Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, letnik 2006, stran 350.
¹² Glej sklep VSRS II Ips 554/99; povzeto iz dr Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, 2006, stran 57, op. 99.
¹³ Razen v delu, kjer je bil utemeljeno zavrnjen dokazni predlog za postavitev izvedenca.
¹⁴ Glej sklep VSRS Cp 15/2018.