VSL Sklep II Ip 2200/2017

I. Pritožba se v delu, ki se nanaša na I. točko izreka sklepa zavrže.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani II., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika po izteku roka z dne 21. 11. 2016 delno ugodilo tako, da je razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (I. točka izreka sklepa), v presežku (razveljavitev sklepov z dne 28. 8. 2014 in 30. 12. 2014) ugovor po izteku roka zavrnilo (II. točka izreka sklepa) ter odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora po izteku roka (III. točk izreka sklepa), v presežku pa je stroškovni predlog z dne 21. 11. 2016 zavrglo (IV. točka izreka sklepa).

2Dolžnik se je po pooblaščencu zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je izpodbijani sklep napačen, ker:

- sodišče pri odločanju ni uporabilo določbe tretjega dostavka 58. člena ZIZ, saj upnica v odgovoru na ugovor ni obrazloženo ugovarjala njegovemu ugovoru, ampak je oporekala zgolj njegovi zahtevi po povrnitvi izvršilnih stroškov,

- je stališče, da je ugovor po izteku roka mogoče vložiti zgolj iz opozicijskih razlogov, v nasprotju s sodno prakso rednih sodišč (II Ip 2950/2014 z dne 13. 8. 2014) in odločitvijo Ustavnega sodišča Up 1270/09 z dne 25. 2. 2010, na odločbe katerega so redna sodišča vezana, ter nasprotuje 15. členu Ustave RS, krši pa tudi njegovo pravico iz 25. in 28. člena Ustave RS ter do učinkovitega pravnega sredstva,

- v I. točki izreka sklepa z dne 30. 12. 2014 sodišče prve stopnje ni določilo zgolj paricijski rok za izpolnitev obveznosti, ampak ta vsebuje kondemnatorno odločitev, saj mu je terjatev ponovno naložena v plačilo. Upnica tako lahko na podlagi sklepa z dne 30. 12. 2014 predlagala novo izvršbo, tako za izvršitev te terjatve, kot tudi za poplačilo izvršilnih stroškov, odmerjenih s tem sklepom v zvezi s sklepom z dne 28. 8. 2014, čeprav sprememba izvršilnega naslova učinkuje ex tunc,

- podlago za razveljavitev sklepov predstavljata tudi določbi 437. in 440. člena ZPP in

- bi moralo sodišče šteti, da je podal predlog za obnovo postopka v skladu z določbo 63. člena ZIZ.

Izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu iz razloga, ker je z ugovorom delno uspel ter je izvršilno sodišče vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodišča. Stroški, ki mu jih je povzročila upnica, so bili v celoti nepotrebni, saj je bila izvršba v teku na podlagi kazenske sodbe zaradi dejanja, ki sploh ni bilo kaznivo dejanje, zato je do njihove povrnitve upravičen na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu ugovoru ugodi in se sklepa sodišča prve stopnje z dne 28. 8. in 30. 12. 2014 razveljavita, podredno, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Upnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes za pritožbo je podan, kadar lahko pritožnik, če je pritožba utemeljena, doseže zase izboljšanje svojega pravnega položaja oziroma neposredno pravno korist. To pomeni, da ima pritožnik pravni interes za pritožbo le, kadar je zanj izdana neugodna odločba.

6V I. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnika tako, da je razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. V tej točki izreka izpodbijanega sklepa je torej za dolžnika izdana ugodna odločitev, zato zoper njo nima pravnega interesa za pritožbo.

7Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo dolžnika v delu, ki se naša na I. točko izreka izpodbijanega sklepa, zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Odgovor na ugovor po izteku roka mora biti obrazložen. Vendar posledica neobrazloženega odgovora ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se štejejo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (smiselna uporaba tretjega odstavka 58. člena ZIZ in 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je tako pravilno presojalo ali dejanske navedbe v ugovoru po izteku roka utemeljujejo zahtevano pravno posledico, to je razveljavitev sklepa o izvršbi in povrnitev stroškov, ki so dolžniku nastali v posledici predmetnega izvršilnega postopka.

9Dolžnik je ugovor po izteku roka vložil iz razloga po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ker je bila sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 30. 8. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 28. 5. 2014, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetni zadevi, s sodbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani z dne 13. 10. 2016 spremenjena tako, da je bil dolžnik oproščen obtožbe, upnica pa je bila s svojim premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pot pravde.

10Ugovor po izteku roka je urejal že ZIP, vendar pa se je besedilo te določbe spreminjalo, ves čas pa je bilo sporno, katere razloge je mogoče uveljavljati z nepravočasnim ugovorom.¹ Sedanje besedilo prvega odstavka 56. člena ZIZ je bilo oblikovano z ZIZ-A in naj bi pomenilo uskladitev z 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ.² Po mnenju komentatorjev novele pa je zakonodajalec s tem, ko je bila pred besedo terjatev dodana besedica "samo", možnost nepravočasnega ugovora izrecno omejil na prave opozicijske razloge (8., 9. in 11. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ).^{3 4}

11Sodna praksa rednih sodišč glede vprašanja, katere ugovorne razloge je mogoče uveljavljati v ugovoru po izteku roka, ni usklajena. Tako se del sodne prakse zavzema, da je mogoče kot ugovor po izteku roka uveljavljati le prave opozicijske razloge,⁵ del sodne prakse pa dopušča kot ugovorni razlog tudi razlog spremenjenega, odpravljenega in razveljavljenega izvršilnega naslova.⁶

12Tudi ustavosodna praksa glede tega vprašanja ni enotna. Ustavno sodišče RS je stališče, katere ugovorne razloge lahko dolžnik uveljavlja v ugovoru po izteku roka, sprejelo posredno v dveh svojih odločitvah. V sklepu Up-1270/09 z dne 25. 2. 2010 je zavzelo stališče, da lahko dolžnik v primeru, ko je sodna odločba, ki je bila podlaga za predhodno odredbo, razveljavljena, zadeva pa vrnjena v novo sojenje na prvi stopnji, to okoliščino v izvršilnem postopku uveljavlja bodisi v ugovoru po poteku roka bodisi predlaga ustavitev postopka zavarovanja. V odločbi U-I-351/04 z dne 20. 10. 2005, v kateri je odločilo, da je četrti odstavek 24. člena ZIZ v neskladju z ustavo, pa je zavzelo stališče, da je ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ izrecno dovoljen le glede dejstva, ki se nanaša na samo terjatev (t. i. pravi opozicijski razlogi).⁷

13Stališču, da je mogoče ugovor po izteku roka vložiti zgolj iz pravih opozicijskih razlogov in ne tudi v primeru, ko je izvršilni naslov odpravljen, razveljavljen oziroma spremenjen, se pridružuje tudi višje sodišče. To izhaja iz same gramatikalne razlage 56. člena ZIZ. V primeru ugovora po izteku roka sodišče tudi ne pazi po uradni dolžnosti na ugovorni razlog iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ (uporaba drugega odstavka 55. člena ZIZ). Takšna razlaga⁸ bi bila namreč sama s seboj v nasprotju. Če je sodišče dolžno na določen ugovorni razlog paziti po uradni dolžnosti, potem ta razlog lahko uveljavlja tudi dolžnik sam v ugovoru. Tudi ne drži pritožbena navedba, da dolžnik ob takšni razlagi nima učinkovitega pravnega sredstva. Dolžnik namreč lahko predlaga ustavitev postopka po 76. členu ZIZ. Čeprav se v tem primeru izvršba zgolj ustavi in sklep o izvršbi tudi po ustavitvi postopka še naprej obstaja, je namreč ta brezpredmeten in nima na opravo izvršbe nobenega vpliva več.⁹ Ob tem je pojasniti, da tudi v primeru kadar dolžnik vloži utemeljen ugovor po izteku roka, to, kljub temu, da gre sicer za izredno pravno sredstvo v izvršilnem postopku, še ne pomeni, da je v vsakem primeru ob ugoditvi ugovoru dopustno poseči v pravnomočen sklep o izvršbi. Vanj sodišče poseže le, kadar ob odločanju ugotovi, da je bil zaradi razloga, ki ga dolžnik v rednem ugovoru brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, izdan nezakonit ali nepravilen sklep o izvršbi. Če pa ugovorni razlog nastane šele po izteku roka za redni ugovor, sodišče ugovoru po izteku roka ugodi tako, da ustavi izvršbo, ne poseže pa v pravnomočnost sklepa o izvršbi.

14S sprejetim stališčem se tudi ne krši določil 22. in 125. člen Ustave RS, ki naj bi bili storjeni z nespoštovanjem odločb Ustavnega sodišča. Iz tretjega odstavka 1. člena Zakona o ustavnem sodišču izhaja, da so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Dolžnik se v pritožbi sklicuje na stališče Ustavnega sodišča v zadevi Up 1270/09 z dne 25. 2. 2010, ki pa je bilo sprejeto v sklepu, v okviru odločanja o predhodni odredbi, kjer se pravila izvršilnega postopka uporabljajo zgolj smiselno (239. člen ZIZ) in se ustavno sodišče v njem tudi ni opredelilo do svojega stališča zavzetega v odločbi U-I-351/04 z dne 21. 10. 2005. S tem tudi ni poseženo v ustavno pravico dolžnika do rehabilitacije in odškodnine (30. člen Ustave RS), saj ima dolžnik kljub temu, da sklep o izvršbi ni bil razveljavljen, pravico z nasprotno izvršbo zahtevati, naj mu upnik povrne tisto, kar je z izvršbo dobil, enako kot bi to moral storiti, če bi sodišče na podlagi njegovega ugovora sklep o izvršbi razveljavilo (67. člen ZIZ). V predmetni zadevi tudi ne pride v poštev 28. člen Ustave RS, saj kljub temu, da je bilo o terjatvi odločeno v kazenskem postopku pridruženem adhezijskem postopku, ta terjatev ostaja civilnopravne narave.

15Na predmetno odločitev tudi ne vpliva postopanje sodišča prve stopnje pri odločanju o rednem ugovoru. To je lahko predmet presoje ob odločanju o pritožbi zoper sklep o tem ugovoru, ne more pa biti razlog za razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi novega ugovora po izteku roka. Se pa višje sodišče pridružuje stališču višjega sodišča v sklepu II Ip 1088/2015 z dne 20. 5. 2015, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30. 12. 2014 določilo zgolj paricijski rok. Z izpodbijano odločitvijo tako ni bilo kršena določba četrtega odstavka 15. člena Ustave RS. V predmetni zadevi tudi ne pridejo v poštev določbe 437. in 440. člena ZPP, saj se ne vodi izvršba na podlagi verodostojne listine. Temu je dodati, da tudi v kolikor bi bil v teku tak postopek, z ugovorom podanim po pravnomočnosti kondemnatornega dela sklepa o izvršbi, v njega ni več mogoče posegati. Dolžnik je v svoji vlogi tudi jasno navedel, da vlaga ugovor po izteku roka. Prav tako iz vsebine vloge ne izhaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje presojati kot predlog za obnovo postopka.

16Odločitev o zavrnitvi predloga dolžnika za razveljavitev sklepov z dne 28. 8. in 30. 12. 2014 je tako pravilna.

17Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tudi predlog za povrnitev stroškov izvršilnega postopka. Z razlogi, ki jih je za odločitev v tem delu podalo sodišče prve stopnje, se višje sodišče strinja in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje. Ob tem je dodati, da bi bil dolžnik do povračila stroškov upravičen zgolj, če bi mu jih upnik povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ), za kar pa v predmetni zadevi, ko so bili predlog za odlog in pritožbi dolžnika zavrnjeni, ne gre.

18Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da kljub temu, da je upnica umaknila predlog za izvršbo šele po vložitvi ugovora po izteku roka, dolžnik ni upravičen do povrnitve stroškov za ugovor. Ugovor po iztek roka je bil namreč vložen iz razloga, ki ne predstavlja ugovornega razloga. Z razveljavitvijo opravljenih izvršilnih dejanj, pa je sodišče prve stopnje zgolj postopalo v skladu z določbo 76. člena ZIZ.

19Pritožba je tako v preostalem delu neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v II., III. in IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel, upnica pa, ker odgovor na pritožbo glede na vsebino pritožbe ni bil potreben in so zato po nepotrebnem nastali tudi stroški zanj.

¹ Glej Triva, Belajec, Dika, Sudsko izvršno pravo, str. 308 -310.
² Poročevalec DZ, št. 96/01, str 71, obrazložitev 32. člena ZIZ-A.
³ Galič, Jan, Jenull, Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A) s komentarjem novele in uvodnimi pojasnili, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 188.
⁴ Prim. Dragica Wedam-Lukić, Obramba dolžnika pred neutemeljeno izvršbo, Podjetje in delo, št. 6-7/2008.
⁵ Prim. VSL sklep I Ip 1115/2016 z dne 12. 5. 2016, VSL sklep I Cp 996/2016 z dne 13. 4. 2016, VSL sklep II Cpg 1781/2014 z dne 17. 12. 2014, VSL sklep III Cp 973/2000 z dne 28. 4. 2010.
⁶ Prim. VSM sklep I Ip 531/2014 z dne 4. 9. 2014, VSL II Ip 2950/2014 z dne 13. 8. 2014 in VSL sklep III Cp 484/2001 z dne 23. 5. 2001.
⁷ Glej 10. točko obrazložitve US RS v odločbi U-I-351/04 z dne 20. 10. 2005.
⁸ Takšno stališče je zavzelo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Ip 2950/2014 z dne 13. 8. 2014, kjer pa je šlo za specifičen primer, saj sklep o predhodni odredbi ob odločanju o ugovoru po izteku roka še ni postal pravnomočen.
⁹ Prim. sklep VS RS III Ips 61/2005 z dne 9. 5. 2006.