VSC Sklep PRp 23/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilkin predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist ter ji naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2Zoper tak sklep se pritožuje storilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in ji omogoči nadomestitev plačila globe z opravljanjem dela v splošno korist.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je storilka pravočasno predlagala, da se ji plačilo globe v znesku 800,00 EUR, ki ji je bila izrečena s plačilnim nalogom Zdravstvenega inšpektorata RS z dne 21. 6. 2017, ki je postal pravnomočen 1. 7. 2017, nadomesti z delom v splošno korist. V predlogu je pojasnila, da je študentka, ki občasno dela preko študentskega servisa kot natakarica, da si zasluži denar za študij in svoje življenjske stroške ter da nima niti premičnega, niti nepremičnega premoženja.

5V postopku ugotavljanja materialnega položaja storilca ter oseb, ki se jih upošteva pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči v skladu z določbami Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki jih je v predmetni zadevi potrebno uporabiti glede na določbo drugega odstavka 19.a člena ZP-1, je sodišče prve stopnje ugotovilo: (-) da storilka živi v skupnem gospodinjstvu z očetom, materjo, bratom in sestro, ki se poleg storilke upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu s 10. členom ZUPJS, (-) da se skladu s 17. členom ZUPJS v premoženje družine med drugim štejejo tudi denarna sredstva na računu storilkinega očeta, ki so na dan vložitve predloga za nadomestitev globe znašala 22.964,84 EUR, na dan 2. 10. 2017 pa celo 26.561,83 EUR

6Ker se v skladu z drugim odstavkom 19.a člena ZP-1 nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist lahko odobri predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, brezplačna pravna pomoč pa se ne glede na določbo 13. člena ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka tj. 14.281,44 EUR in ker že denarna sredstva na transakcijskem računu storilkinega očeta ta znesek znatno presegajo, je prvostopenjsko sodišče storilkin predlog za nadomestitev globe z delom v splošno korist zavrnilo.

7Storilka pritožbeno izpostavlja, da je sodišče svojo odločitev sprejelo na neresničnih dejstvih, saj je upoštevalo premoženje vse družine, čeprav se že dlje časa preživlja sama - brez pomoči staršev. Pri tem priznava, da je prijavljena na istem naslovu z ostalimi člani družine, a poudarja, da ima svoje lastno gospodinjstvo in da je neodvisna od drugih, da ne dobiva nobenega denarja od družinskih članov in da je sedaj tudi po opravljenih poizvedbah na Upravni enoti ... registrirala lastno gospodinjstvo. V zvezi s slednjim je potrebno poudariti, da registracija lastnega gospodinjstva na odločitev v predmetni zadevi ne more vplivati, saj se v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZUPJS, ki se ga v predmetnem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 14. člena ZBPP v zvezi s 19.a členom ZP-1, določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja upoštevajo 1. zakonec oziroma zunajzakonski partner ter 2. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu. Nadalje pa drugi odstavek 10. člena ZUPJS določa, da se v primeru, če je vlagatelj oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka (torej otroci, ki so jih starši dolžni preživljati), poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo1. starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti ter 2. bratje in sestre oziroma pastorki, ki so jih osebe iz prejšnje točke dolžne preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja. Drugi odstavek 10. člena ZUPJS pa se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZUPJS upošteva tudi v primeru, če ima vlagatelj - otrok, ki so ga starši dolžni preživljati - s starši sklenjen sporazum o preživljanju. Ker so glede na 123. člen ZZZDR starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po polnoletnosti do dopolnjenega 26. leta starosti, pod pogojem, da se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, storilka pa je po podatkih v spisu dopolnila šele 20 let in je po lastnih navedbah študentka, pri čemer iz spisovnega gradiva izhaja tudi, da prejema državno štipendijo, je sodišče glede na zgoraj pojasnjeno pri presoji upravičenosti do nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist dolžno upoštevati tudi dohodke in premoženje storilkinih staršev, ne glede na to, ali storilka prebiva v lastnem gospodinjstvu. Zato tudi naknadna registracija lastnega gospodinjstva, ki ga je storilka zatrjevala obrazloženo šele v pritožbi, na tako odločitev v predmetni zadevi nima nobenega vpliva.

8Storilka v pritožbi sodišču očita, da bi jo pred sprejemom odločitve moralo poklicati na razgovor, da bi lahko ugotovilo dejansko stanje. Ker bi tudi v primeru, če bi sodišče v celoti sledilo storilkinim navedbam, da ne dobiva nobenih sredstev od družinskih članov, kar naj bi glede na pritožbene navedbe storilka poskušala dokazovati z lastnim zaslišanjem, sodišče glede na četrti odstavek 10. člena ZUPJS moralo upoštevati tudi dohodke in premoženje njenih staršev, brata in sestre, samo zaslišanje ne bi privedlo do drugačne odločitve o njenem predlogu. Zato je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa zaslišati storilko, neutemeljen.

9Ker so torej storilkini starši v skladu s 123. členom ZZZDR storilko še vedno dolžni preživljati, glede na četrti odstavek 10. člena ZUPJS storilke ni mogoče šteti kot samsko osebo, ne glede na to, da naj bi storilka prijavila svoje gospodinjstvo (primerjaj s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 367/2016 z dne 10. 11. 2016). Tako je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju materialnega položaja storilke pravilno upoštevalo tudi premoženje storilkinih staršev in ob ugotovitvi, da storilkin oče razpolaga z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu, ki znatno presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka tj. 14.281,44 EUR, zaradi izkazanosti izključitvenega razloga po 27. členu ZSVarPre v zvezi z 14. členom ZBPP in 19. a členom ZP-1 zavrnilo storilkin predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.

10Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11Ker storilka s pritožbo ni uspela, ji je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžna plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, k plačilu pa jo bo pozvalo sodišče prve stopnje.