202.c člen ZP-1

Glede na številne pozive storilki, da delo v splošno korist opravi, je pritožbeno sodišče mnenja, da je imela tekom dolgotrajnega, celo večletnega, postopka dovolj možnosti, da delo opravi (ali ga vsaj začne opravljati). Četudi je storilka prilagala potrdila o začasni nezmožnosti za delo, kar izpostavi v pritožbi in kar ni ostalo spregledano, to ne vpliva na presojo, da se je očitno izogibala začetku opravljanja dela, oz. da je vedela, da dela zaradi zdravstvenega stanja ne bo mogla opraviti, pa je še vedno obljubljala (in to še vedno obljublja tudi v pritožbi), da ga ima namen opraviti in je na ta način zgolj zavlačevala postopek.

Ko storilec predlaga plačilo globe z delom v splošno korist v okviru postopka nadomestnega zapora, sodišče ne ugotavlja več, ali je storilec upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, saj izpolnjevanje tega pogoja izhaja iz dejstva, da upravna izvršba oziroma prisilna izterjava glob ni bila uspešna. Neuspešna upravna izvršba je eden od pogojev za uvedbo postopka za odreditev nadomestnega zapora, v okviru katerega lahko storilec predlaga dela v splošno korist, zato je domneva iz prvega odstavka 192.b člena (da je pogoj iz drugega odstavka 19.a člena izpolnjen) neizpodbojna.

Niti Finančni urad Ljubljana niti sodišče prve stopnje v določbah 19.a člena ZP-1 nista imela pravne podlage za odločitev, da se z nadomestnim zaporom poplača le del izrečene globe oziroma za drobljenje globe, ki je bila izrečena z eno odločbo o prekršku. Kot izhaja iz jezikovne in namenske rabe določbe 19.a člena ZP-1, se predlog za delo v splošno korist lahko vloži le za globo, izrečeno z eno odločbo (ali odločbo o prekršku ali plačilnim nalogom ali sodbo). Poleg navedenega pa tudi iz opozorila o možnosti za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, ki je sestavni del odločbe o prekršku (četrti odstavek 56. člena ZP-1) ali sodbe (drugi odstavek 138. člena ZP-1), izhaja, da se ta pravica nanaša na globo, izrečeno s posamezno odločbo. Tako je mogoče veriženje (seštevanje) glob le, če so izrečene z večimi odločbami, ni pa mogoče deljenje globe, izrečene z eno odločbo.

Storilec v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da ni uspel pravočasno dostaviti podatke in izpiske glede materialnega položaja, ker mu to ni dovoljevalo zdravstveno stanje. Čeprav ob tem dodaja tudi, da je prejšnji teden (kar bi glede na datum vložitve pritožbe pomenilo konec maja 2024) prišel iz bolnišnice, so take navedbe preveč splošne, da bi bilo mogoče presoditi, ali so izkazani upravičeni razlogi za zamudo roka za dopolnitev, zaradi česar na podlagi takih trditev pritožbi ni mogoče ugoditi.

Rok za podajo predloga za nadomestitev prisilne izterjave globe je zakonski rok, prekluzivni in zato nepodaljšljiv.

Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvah, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 3. 2023 ugodilo storilčevemu predlogu za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je preizkusna doba pričela teči dne 23. 3. 2023 in bi se iztekla 23. 1. 2024 in da je storilec tekom preizkusne dobe, konkretno dne 14. 8. 2023 storil hujši prekršek. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje na podlagi določila drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških preklicalo odlog izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Za sprejem izpodbijane procesne odločitve o zavrženju storilčevega predloga so pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje svoje slabo premoženjsko stanje. Te navedbe se nanašajo na utemeljenost storilčevega predloga, ki pa ga ni mogoče vsebinsko obravnavati, saj za to niso izpolnjeni procesni pogoji, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je predlagateljica poročena ter da soglasja za vpogled v podatke svojega moža ni priložila niti po pozivu na dopolnitev. Po določbi 3. točke prvega odstavka 11. člena ZUPJS se zakonec, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze ali pogrešani zakonec sicer ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja predlagatelja, vendar pa pritožnica s priloženimi dokazili ni uspela izkazati, da je postopek za razvezo zakonske zveze začet, to je da je bil predlog, na katerega se nanaša dne 20. 1. 2023 izdan račun odvetnice, dejansko tudi vložen oziroma da je postopek razveze dejansko bil sprožen.

ZP-1 dela v splošno korist ne omogoča vsakemu storilcu prekrška, temveč je ta oblika nadomestitve plačila globe pridržana le tistemu storilcu, ki zaradi svojega premoženjskega stanja globe ni zmožen plačati. Storilec prekrška lahko zaprosi za opravljanje dela v splošno korist v dveh fazah postopka: (1) po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe in (2) po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora. Glede na specifične pogoje in ureditev dela v splošno korist se odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23.6.2022 ne razteza na roke za vložitev predloga za delo v splošno korist v prekrškovnih postopkih.

Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist so zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec, tj. da po svojih močeh skrbi še za svojo mati in hči, saj ju glede na podatke spisa v predlogu ni uveljavljal kot družinska člana.

Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da od plače plačuje najemnino, položnice, različna zavarovanja in se preživlja, pa si mora kljub temu več kot en teden pred vsako plačo od mame ali prijateljev izposojati denar za preživetje.

Čeprav storilec sodišču prve stopnje ni posredoval podatkov o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov v obliki trditev, niti izpolnjenih obrazcev, ki mu jih je poslalo sodišče prve stopnje, je po prepričanju pritožbenega sodišča šteti, da je svojo vlogo ustrezno dopolnil, saj je vendarle sodišče seznanil s podatki, ki jih sodišče potrebuje za presojo utemeljenosti predloga za nadomestitev globe z delom v splošno korist.

Ker je storilec na Probacijski enoti podal izjavo na zapisnik, da se ne strinja z višino potnih stroškov, ki mu jih priznava izvajalska organizacija ter da ne bo več opravljal tega dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da storilec očitno nima več interesa za nadaljevanje dela v splošno korist in da svoj predlog umika, zaradi česar je postopek izvrševanja nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist ustavilo.

Pri odločanju o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist se globe iz različnih odločb o prekršku ne seštevajo, temveč se presoja le vsaka posamezna odločba, kar je tudi življenjsko ob dejstvu, da nekateri vozniki prekrške stalno ponavljajo in tako postopek odobritve nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist nikoli ne bi bil končan.

Storilec, ki sam predlaga nadomestitev globe z deli v splošno korist, mora v postopku aktivno sodelovati ter vestno in doslednjo izpolnjevati naložene obveznosti. Najmanj, kar se pričakuje od takega storilca, je, da pravočasno obvesti, da svojih obveznosti ne bo mogel izpolniti in prosi za določitev novega roka.

Storilec v svoji vlogi, ki jo je poslal organu, pristojnemu za davčno izvršbo po elektronski pošti 21. 11. 2020, prosil, da se mu omogoči družbeno koristno delo, če pa to ni mogoče, pa obročno odplačevanje globe za dobo 1 leta. Organ, pristojen za davčno izterjavo je to vlogo pravilno odstopil sodišču zaradi odločanja o predlogu za nadomestitev globe, saj je za odločanje o tem predlogu pristojno sodišče. Slednje pa je postopalo v celoti pravilno, ko je odločalo le o tistem delu vloge, v katerem storilec predlaga nadomestitev globe.

Ker so za sprejem izpodbijane odločitve pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da dejansko ni storil očitanega mu prekrška, ker pri vožnji z ničemer ni ogrožal peške, ki je prečkala cesto.

Storilčevega predloga za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist ni mogoče vsebinsko obravnavati ne glede na zatrjevanja, da kot prejemnik denarne socialne pomoči ne zmore plačati izrečene globe in da bi s prisilno izterjavo bilo njegovo preživljanje močno ogroženo, saj je prepozen.

Zastaranje izvrševanja sankcije sicer ni bilo predmet odločanja z izpodbijanim sklepom. Kljub temu pa pritožbeno sodišče storilcu pojasnjuje, da je njegovo pritožbeno izraženo pričakovanje, da bo postopek ustavljen, brez realne in pravne podlage. Res je sicer, da tretji odstavek 44. člena ZP-1 določa štiriletni absolutni zastaralni rok za začetek izvrševanja, ki se šteje od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena sankcija, vendar pa četrti odstavek 44. člena ZP-1 nadalje določa, da globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in stroškov postopka, glede katerih se je izvrševanje začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. Tudi sklicevanje storilca na zastaranje izvršitve sankcije je neutemeljeno.

Postopanje storilca (ko se na dogovorjeni termin ni zglasil niti ni poklical ali se naknadno zglasil ter se od 7. 8. 2020 sploh ni odzival na klice probacijske enote) je mogoče šteti kot izmikanje delu v smislu določila sedmega odstavka 202.c člena ZP-1, ki ima za posledico ustavitev postopka izvrševanja sklepa o nadomestitvi plačila globe z delom v splošno korist.