VSL Sklep III Ip 1625/2017

I. Pritožba dolžnice zoper točko I. izreka se zavrže. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v točki II. in III. izreka potrdi.

II. Pritožba upnice zoper točko III. izreka sklepa se zavrže.

Pritožbi upnice se v delu, ki se nanaša na točko I. izreka sklepa, delno ugodi in se sklep v točki I. izreka delno spremeni tako, da se ugovor dolžnice zavrne še v delu, ki se nanaša na izterjavo glavnice nad zneskom 2.564,46 EUR do 10.701,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2014 dalje.

V preostalem delu se pritožba upnice zavrne in se sklep v nespremenjenem delu točke I. in v točki IV. izreka potrdi.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice delno ugodilo tako, da je sklep o izvršbi z dne 12. 2. 2014 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izterjava glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku nad 2.564,46 EUR ter za zakonske zamudne obresti od tega zneska od 18. 1. 2006 do 14. 1. 2014 ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (I. točka izreka sklepa), v preostalem delu pa ugovor dolžnice zavrnilo (II. točka izreka sklepa). Vlogo dolžnice z dne 28. 9. 2016 je zavrglo (III. točka izreka sklepa) ter odločilo, da je upnica dolžna dolžnici povrniti stroške ugovora in pritožbe v skupnem znesku 2.129,20 EUR v roku 8 dni s pripadki.

2Upnica in dolžnica sta se zoper sklep pravočasno pritožili.

3Dolžnica izpodbija sklep v I., II. in III. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ji utesnitev upnice z dne 5. 12. 2013 ni bila nikoli vročena. Na to je opozorila že v dopolnitvi ugovora z dne 25. 2. 2014 in v pritožbi z dne 23. 11. 2015. S tem ji je bila kršena ustavna pravica do izjave ter pravica do enakega varstva pravic. Zato se tudi ni mogla izjaviti o višini izterjevane glavnice in obrestim po skrčenem zahtevku. Za dolžnico je izdana odločba "sodba presenečenja", ki temelji na arbitrarni odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 679/2016 z dne 15. 6. 2016. Višje sodišče v Ljubljani je v odločbi III Ip 2537/2015 z dne 28. 10. 2015 ob enakem pravnem in dejanskem stanju zavzelo povsem drugačno stališče. Dolžnica v pričakovanju drugačne pravne ocene, določenih dejstev in dokazov ni ocenila kot bistvenih. To se nanaša na višino dolga. Te upnica ni izračunala in tako ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu. Sodišče prve stopnje se je, mimo trditev strank in mimo razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti, ukvarjalo z vprašanjem ali je dolžnica s položitvijo zneska v višini 726.054,62 EUR prosta svoje obveznosti. Sodišče bi lahko iz vpogledanega spisa N 78/2013 ugotovilo, da je dolžnica uveljavljala v pobot tudi znesek v višini 4.507,61 EUR. Zavrženje vloge dolžnice z dne 28. 9. 2016 je neutemeljeno, saj ji utesnitev izvršilnega predloga ni bila vročena, prav tako pa dolžnica glede na že pravnomočno razsojeno istovrstno zadevo ni mogla pričakovati drugačne materialne podlage glede standarda dokazovanja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje oziroma njegovo spremembo tako, da se predlog za izvršbo zavrne, upnici pa naloži v plačilo stroške dolžnice s pripadki. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Upnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Upnica izpodbija sklep v I., III. in IV. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega od ugovornih razlogov, ki jih predvideva prvi odstavek 55. člena ZIZ. Pravni učinek deponiranja se ne more raztezati na razmerje med upnico in dolžnico, saj dolžnica z vročitvijo sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu VL 2949/2013 z dne 7. 6. 2013 ni imela več razpolagalne sposobnosti nad denarjem. Dolžnica bi lahko svojo obveznost izpolnila zgolj upnici ali na podlagi 119. člena ZIZ s položitvijo terjatve pri sodišču, vendar ne v nepravdnem postopku temveč pri izvršilnem sodišču, ki je izvršbo dovolilo. Dolžnica je določila enostranske pogoje za poplačilo v sodnem depozitu. S pogoji za prevzem depozita je izključila upnico kot upravičenko za poplačilo, ker jo je izrinila iz vrstnega reda in ji ni priznala poplačilne pravice, ki ji je priznana tudi v stečajnem postopku nad M., d.o.o. Dolžnica namreč v pogojih za izročitev sodnega depozita ni zajela nikogar, ki je bil upravičen do terjatve iz naslova pogodbe, temveč je poplačilo vezala na pravnomočno sodno odločbo, vrstni red in s popolnim privilegiranjem same sebe. Na prvo mesto je postavila samo sebe za neobstoječo terjatev (dobiček od poslovanja družbe M., d.o.o.). Sodišče prve stopnje je, po uradni dolžnosti, brez predloga strank, vpogledalo in prebralo sodne odločbe v nepravdni zadevi N 78/2013. S tem je kršilo pravico upnice do izjave, pravila ugovornega postopa in določbe ZIZ. Sodišče prve stopnje je izven ugovornih navedb upoštevalo tudi pobotanje obveznosti dolžnice s terjatvijo, ki jo je imela do družbe M., d.o.o. Opozarja na očitno pisno pomoto v III. točki izreka sklepa, saj gre za vlogo dolžnice in ne upnice. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor zavrne in vzdrži sklep o izvršbi v celoti v veljavi ter dolžnici naloži plačilo stroškov postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Dolžnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

O pritožbi dolžnice

5Pritožba je delno nedovoljena in delno neutemeljena.

6V skladu s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes za pritožbo je podan, kadar lahko pritožnik, če je pritožba utemeljena, doseže zase izboljšanje svojega pravnega položaja oziroma neposredno pravno korist. To pomeni, da ima pritožnik pravni interes za pritožbo le, kadar je zanj izdana neugodna odločba.

7Višje sodišče ugotavlja, da dolžnica izpodbija sklep tudi v I. točki izreka, čeprav je zanjo v tej točki izdana ugodna odločitev, saj je sodišče prve stopnje delno ugodilo njenemu ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izterjava glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku nad 2.564,46 EUR ter za zakonske zamudne obresti od tega zneska od 18. 1. 2006 do 14. 1. 2014 ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo. Zato dolžnica zoper ta del izreka nima pravnega interesa za pritožbo in jo je bilo treba v tem delu na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavreči. ¹

8Dolžnici je bila vloga upnice z dne 5. 12. 2013 vročena 17. 4. 2017 (vročilnica pod red. št. 44).

9V vlogi z dne 5. 12. 2013 je upnica zgolj ponovila že v predlogu za izvršbo navedene izvršilne naslove, na podlagi katerih vlaga predlog za izvršbo, ter zaradi odločbe Vrhovnega sodišča RS III Ips 66/2013 z dne 19. 11. 2013, s katero je bila sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1243/2012 z dne 25. 4. 2013 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 12/2006 z dne 14. 4. 2010 in popravnim sklepom z dne 9. 9. 2010, spremenjena tako, da priznana odškodnina znaša 405.050,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2006 dalje, utesnila predlog za izvršbo v delu, ki presega znesek, ki je bil dolžniku upnice priznan s to sodbo. Vloga upnice z dne 5. 12. 2013 tako predstavlja delni umik predloga za izvršbo.

10Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo (prvi odstavek 43. člena ZIZ). Umik predloga za izvršbo je torej čista procesna dispozicija upnika, za katero ni potrebna privolitev dolžnika. Sodišče torej o umiku predloga za izvršbo odloča brez izjave dolžnika. Z opustitvijo vročitve vloge upnice z dne 5. 12. 2013 skupaj s sklepom o izvršbi tako ni bila kršena pravica dolžnice do izjave. Tudi ne držijo pritožbene navedbe, da se zaradi opuščene vročitve te vloge, dolžnica ni mogla izjaviti o višini izterjavane glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višina glavnice in tek izterjavanih zamudnih obresti jasno izhaja iz sklepa o izvršbi.² Dolžnica pa se je sama, v pravočasni dopolnitvi ugovora, v delu v katerem je opozorila, da ji vloga ni bila vročena, sklicevala na odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 66/2013 z dne 19. 11. 2013, ki "zaokroži pravno podlago in višino terjatve" in jo kot dokaz višine dolga tudi predložila (priloga B11). Dožnica se je torej o višini izterjevane terjatve v ugovoru izjavila.

11Sklep presenečenja bi bil podan, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.

12Trditveno breme za ugovor iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da je terjatev, ki se izterjuje prenehala, je na dolžnici. Ta mora navesti razloge zaradi katerih meni, da je njena obveznosti prenehala in tudi izkazati, da je prenehala v celoti. Takšna razporeditev dokaznega bremena izhaja iz določbe prvega in drugega odstavka 53. člena ZIZ, ki določa, da mora biti ugovor obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in za ta dejstva predložiti dokaze, ter iz temeljnih spoznanj o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerimi je na dolžniku trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo ugovore prenehanja obveznosti.

13Dolžnica je v ugovoru in dopolnitvi ugovora glede prenehanja obveznosti zatrjevala zgolj, da je njena obveznost prenehala s položitvijo zneska 726.054,62 EUR pri sodišču na podlagi sklepa o sodnem depozitu Okrajnega sodišča v Novem mestu N 78/2013 z dne 6. 1. 2014. Ugovor materalnopravnega pobota v višini 12.644,47 EUR, pa je podala šele v vlogi vloženi dne 28. 9. 2016.

14Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ).³

15Dolžnica je pobotno izjavo podala dne 10. 12. 2013 (priloga B19). Dejstvo prenehanja dela terjatve zaradi pobota, bi torej lahko in v skladu z njenim trditvenim bremenom, ne glede na upničin odgovor na ugovor, morala navajati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sklicevanje na drugačno odločitev v zadevi III Ip 2537/2015 z dne 28. 10. 2015, s katerim želi opravičiti svojo zamudo, ni utemeljeno. Prvič zato, ker materialnopravno stališče na katerega se sklicuje, ni drugačno kot v predmetni zadevi. Tudi v predmetni zadevi je Višje sodišče v sklepu III Ip 679/2016 z dne 15. 6. 2016 v 14. točki obrazložitve sprejelo stališče, da je z zatrjevanjem položitve dolgovanega zneska na sodni polog dolžnica uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Drugič pa zato, ker je rok za vložitev ugovora v predmetni zadevi iztekel že dne 25. 2. 2014, torej več kot eno leto pred izdajo odločbe na katero se sklicuje dolžnica. Pričakovanje drugačne pravne ocene ne more temeljiti na odločbi, ki je bila izdana po izteku roka za vložitev ugovora. Potrebna skrbnost pa dolžnici, že ob splošnih pravilih o porazdelitvi trditvenega in dokaznega bremena, nalaga, da ugovore prenehanja terjatve poda že v samem ugovoru. Pomanjkljive trditvene podlage pa tudi ne more nadomestiti dokazni predlog vpogled v spis N 78/2013.

16Ker torej dolžničina vloga vložena dne 28. 9. 2016 temelji na dejstvih, ki bi jih lahko uveljavljala že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi in tudi ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti v tem ugovoru⁴, je sodišče prve stopnje to vlogo, kot ugovor po izteku roka, pravilno zavrglo (drugi odstavek 56. člena ZIZ).

17Napotek Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu III Ip 679/2016 z dne 15. 6. 2016 v 15. točki obrazložitve, da je potrebno ugotoviti ali je dolžnik s plačilom zneska 726.054,62 EUR v celoti pokril terjatev, ki jo izterjuje upnica, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napravilo obračun terjatve, ni samovoljen. Upnik je v odgovoru na ugovor podal zadostno trditvno podlago, na katero opozarja tudi dolžnica v pritožbi: "da je znesek prenizek"⁵. Z obračunom terjatve torej sodišče prve stopnje ni odločalo mimo trditev strank.

18Pritožbeni razlogi niso podani in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnice v preostalem delu zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v točki II. in III. izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi upnice

19Pritožba je delno nedovoljena, delno neutemeljena in delno utemeljena.

20V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes mora obstajati ves čas pritožbenega postopka, tudi ob odločanju o pritožbi.

21Upnica je vložila pritožbo tudi zoper III. točko izreka sklepa. Opozorila je na očitno pisno pomoto v tej točki izreka in sicer, da gre za vlogo dolžnice in ne upnice.

22Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 3. 2017 sklep z dne 23. 2. 2017 v III. točki izreka popravilo tako, da je nepravilni zapis "vloga upnice" popravilo v "vloga dolžnice". Upnik se zoper popravni sklep ni pritožil.

23V III. točki izreka sklepa z dne 23. 2. 2017 v zvezi s popravnim sklepom z dne 8. 3. 2017 je tako za upnico izdana ugodna odločitev, saj je sodišče prve stopnje vlogo dolžnice z dne 28. 9. 2016 zavrglo. Zato upnica zoper ta del izreka sklepa ob odločanju o pritožbi nima več pravnega interesa za pritožbo in jo je bilo treba v tem delu na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavreči.

24Ne drži pritožbena trditev, da bi lahko po začetku predmetnega izvršilnega postopka dolžnica pravilno izpolnila svojo obveznost samo v tem izvršilnem postopku. Plačilo namreč ne predstavlja razpolaganja z obveznostjo, s sklepom o rubežu pa je bilo dolžnici prepovedano zgolj plačilo terjatve dolžniku (prvi odstavek 107. člena ZIZ). Dolžnica torej lahko izpolni svojo obveznost, zaradi poplačila katere se vodi izvršilni postopek, tudi izven izvršilnega postopka in nato v tem postopku uveljavlja ugovorni razlog izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti na drug način (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

25In ta ugovorni razlog je dolžnica uveljavljala s sklicevanjem na položitev denarnega zneska 726.054,62 EUR pri sodišču na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu N 78/2013 z dne 6. 1. 2014. Pri tem v postopku N 78/2013 ne gre za postopek med tretjimi osebami, saj je bil upnik v tem postopku eden od nasprotnih udeležencev.

26Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) kot enega izmed načinov izpolnitve obveznosti določa tudi položitev dolgovane stvari pri sodišču. S položitvijo dolgovane stvari je dolžnik prost svoje obveznosti takrat, ko stvar položi (prvi odstavek 306. člena OZ). Vendar pa je pogoj za nastop razbremenjujočega učinka pravilna izpolnitev.

27Predlagatelj lahko v postopku sodnega depozita določi pogoje za izročitev položene stvari upniku (309. člen OZ). S tem določi način izpolnitve, na katerega je nepravdno sodišče, ko odloča o utemeljenosti predloga nasprotnega udeleženca za izplačilo sodnega pologa, vezano. Nepravdno sodišče ne more presojati ali so pogoji, ki jih je postavil predlagatelj, pravilni, torej ali je s položitvijo določenega zneska na sodni depozit predlagatelj prost svoje obveznosti, ampak odloči le o izročitvi položene stvari v skladu s pogoji, ki jih določi predlagatelj. V primeru pa, da je s strani predlagatelja določen način izpolnitve napačen (torej, da pogoji za izročitev položenega zneska niso pravilni), zadenejo predlagatelja sankcije nepravilne izpolnitve ali celo neizpolnitve.

28Dolžnica se je v predmetnem postopku sklicevala in tudi izkazala položitev denarnega zneska v višini 726.054,62 EUR na račun sodnega depozita na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novem Mestu N 78/2013 z dne 6. 1. 2014. Upnik pa je tako v odgovoru na ugovor kot v pritožbi zatrjeval, da ga je dolžnica s postavljenimi pogoji za izročitev položenega zneska neupravičeno izključila iz poplačila v postopku sodnega depozita, s čimer je zatrjeval, da je izpolnitev dolžnice nepravilna oziroma se v razmerju do njega šteje, da svoje obveznosti ni izpolnila.⁶

29Ob uveljavljanju ugovornega razloga prenehanja terjatve s položitvijo izterjevanega zneska pri sodišču, v skladu z določbami OZ o sodnem depozitu, lahko upnik v izvršilnem postopku, ki se vodi za poplačilo te terjatve, uveljavlja, da je ta izpolnitev zaradi postavljenih pogojev za izročitev položenega zneska, nepravilna.

30Dolžnica je v nepravdni zadevi N 78/2013 za izplačilo položenega denarnega zneska določila naslednje pogoje⁷:

- da bo o reviziji predlagateljice zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1243/2012 z dne 25. 4. 2013 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 12/2006 z 14. 4. 2010, na Vrhovnem sodišču RS pravnomočno odločeno;

- da se glede na določilo 94. člena ZdavP-2 pred vsemi drugimi nasprotnimi udeleženci najprej poplačajo obveznosti davčnega organa predlagateljice do M., d.o.o., po izvršljivih sklepih zaradi zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti, št. DT 0-1982/2013-11-01, do višine 554.078,00 EUR in št. DT 0-1982/2013-12-01 z dne 20. 6. 2013 v znesku 395.767,00 EUR;

- da nasprotni udeleženci naslovnemu sodišču predložijo pravnomočen in izvršljiv izvršilni naslov, iz katerega nesporno izhaja, da imajo do M., d.o.o. pravno veljavno terjatev, pri čemer mora biti ta specificirana tako po temelju kot višini, ločeno za glavnico, obresti in stroške;

- da se poplačilo nasprotnim udeležencem, z izjemo prvemu nasprotnemu udeležencu, opravi po vrstnem redu zarubljenih terjatev, pod izpolnjeno predpostavko iz predhodne alineje, kar je potrebno razumeti po vrstnem redu, kot je bil opravljen rubež terjatve⁸ in

- da nasprotni udeleženci sodišču hkrati s predložitvijo pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naloga predložijo tudi podatke o banki, številki računa in sklicu na številko, na katerega naj se plača terjatev.

31Bistveno pri presoji postavljenih pogojev je:

- da upnik v predmetnem izvršilnem postopku izterjuje terjatev na podlagi sklep o rubežu in prenosu zarubljene terjatve v izterjavo VL 2949/2013 z dne 7. 6. 2013 in 23. 10. 2013, in ne na podlagi pogodbe o fiduciarni cesiji in

- bi šlo za nepravilno izpolnitev oziroma neizpolnitev le, če so bili pogoji za izročitev položenega zneska določeni v nasprotju s pravili za poplačilo, ki veljajo v izvršilnem postopku.

32Pogoj iz prve alineje 30. točke obrazložitve je upošteval tudi sam upnik v vlogi z dne 5. 12. 2013, s katero je utesnil predlog za izvršbo v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 66/2013 z dne 19. 11. 2013, s katero je bilo odločeno o reviziji zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1243/2012 z dne 25. 4. 2013 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 12/2006 z 14. 4. 2010 in popravnim sklepom z dne 9. 9. 2010.

33Pogoj iz druge alineje 30. točke obrazložitve, to je, da se prednostno poplačata terjatvi davčnega organa, je predlagateljica umaknila.⁹

34Preostali pogoji za izročitev položenega zneska pa so enaki, kot jih za poplačilo upnika v primeru izvršbe na denarno terjatev dolžnika določajo tudi pravila izvršilnega postopka.

35Tudi v izvršilnem postopku sodišče dovoli izvršbo le na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ). V predlogu za izvršbo pa mora upnik, če predlaga izpolnitev denarne obveznosti, navesti svoj transakcijski račun, na katerega naj se poplačilo opravi (drugi odstavek 40. člena ZIZ).

36Tudi ZIZ enako kot četrta alineja 30. točke obrazložitve določa, da se v primeru večkratnih rubežev terjatve, vrstni red zastavnih pravic več upnikov določa po dnevu oprave rubeža (prvi odstavek 110. člena ZIZ). Torej v konkurenci več upnikov, ki so pridobili zastavno pravico na isti terjatvi, se ti poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili prednostno poplačilno pravico.

37Pogoji, ki jih je dolžnica določila za izročitev položenega zneska v nepravdni zadevi N 78/2013, torej niso drugačni od pogojev, ki jih za poplačilo zarubljene terjatve določajo pravila ZIZ. Ali je bilo izplačilo v nepravdnem postopku tudi opravljeno v skladu s postavljenimi pogoji, pa sodišče v konkretnem izvršilnem postopku ne more presojati. Prav tako v tem izvršilnem postopku ni pravno relevantno sklicevanje na fudiciarno cesijo, saj upnik izterjuje terjatev na podlagi sklep o rubežu in prenosu terjatve v izterjavo. Na odločitev v predmetni zadevi pa ne vpliva niti pravni položaj upnice v stečajnem postopku nad M., d.o.o., pri čemer upnica ni zatrjevala na kateri podlagi je uveljavljala svoje pravice v stečajnem postopku (zastavna pravica, fiduciarna cesija).

38Upoštevajoč navedeno je obveznost dolžnice s položitvijo 726.054,62 EUR na račun sodnega pologa, do višine položenega zneska prenehala tudi v razmerju do upnika (306. člen OZ).

39Z vpogledom v spis nepravdnega sodišča N 78/2013, in sicer v sklep o položitvi in sklep o izročitvi sodnega pologa¹⁰, sodišče prve stopnje ni kršilo razpravnega načela, v skladu s katerim sme sodišče izvajati zgolj dokaze, ki so jih predlagale stranke (7. člen ZPP). Dolžnica je namreč v ugovoru predlagala vpogled v ta spis.

40Pravilno pa upnica opozarja, da je sodišče prve stopnje o ugovor prenehanja dela terjatve zaradi pobota, odločilo izven trditvene podlage dolžnice v ugovoru.

41Dolžnica je v ugovoru zatrjevala prenehanje izterjevane terjate s položitvijo zneska 726.054,62 EUR dne 14. 1. 2014 pri sodišču na podlagi sklepa o depozitu. Ugovor materialnopravnega pobota je podala prepozno, šele v vlogi vloženi dne 28. 9. 2016, in ne da bi izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi (glej točko 15. in 16. obrazložitve sklepa). Sodišče prve stopnje pri obračunu terjatve tako ne bi smelo upoštevati tudi prenehanja dela terjatve zaradi pobota v višini 8.136,86 EUR. Dolg dolžnice na dan 14. 1. 2014 je tako znašal še 10.701,32 EUR¹¹, pri čemer gredo upnici od tega zneska zakonske zamudne obresti od dne 14. 1. 2014 dalje.

42Glede na navedeno je višje sodišče ugovor dolžnice zavrnilo še za znesek glavnice 8.136,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 14. 1. 2014 dalje.

43Kljub tej odločitvi, ostaja odločitev v stroškovnem delu izreka sklepa pravilna (točka IV. izreka sklepa). Upnica je namreč uspela zgolj s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka (po spremenjeni odločitvi glede glavnice 10.701,32 EUR s pripadki, torej z 2,6%), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžna dolžnici povrniti stroške ugovora in pritožbe, pravilna (drugi odstavek 165. člena ZPP in tretji odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).

44Višje sodišče je glede na navedeno, pritožbi v delu, ki se nanaša na točko I. izreka sklepa delno ugodilo in sklep v točki I. izreka delno spremenilo tako, da je ugovor dolžnice zavrnilo še v delu, ki se nanaša na izterjavo glavnice nad zneskom 2.564,46 EUR do 10.701,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2014 dalje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pa je, ker tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu točke I. in v točki IV. izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka

45Dolžnica sama krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo upnice, pa glede na vsebino pritožbe, ni bil potreben in so zato po nepotrebnem nastali tudi stroški zanj (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavku 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnica je s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu (zgolj glede glavnice 8.136,86 EUR s pripadki, torej z 2%), zato stroške pritožbe krije sama (prvi odstavek 165. člen ZPP in tretji odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), stroške odgovora na pritožbo dolžnice pa, ker za postopek ni bil potreben (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ) .

¹ Sodišče prve stopnje je ugovor v preostalem delu zavrnilo v II. točki izreka sklepa.
² Sodišče je v I. točki izreka sklepa o izvršbi odločilo, da se dovoli izvršba za izterjavo glavnice 405.050,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 18. 1. 2006 dalje do plačila.
³ Tudi v kolikor bi šteli, da gre za uveljavljanje novih dejstev in dokazov v rednem ugovornem postopku, bi bila ta dopustna zgolj, če bi dolžnica dokazala, da jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi (smiselna uporaba četrtega odstavka 286. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)
⁴ Glede opustitve vročitve utesnitve predloga za izvršbo glej točko 10. obrazložitve sklepa.
⁵ Iz odgovora na ugovor izhaja, da je s tem mišljen položen znesek.
⁶ Iz sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu N 78/2013 z dne 29. 4. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2057/2016 z dne 12. 10. 2016 izhaja, da upnik v postopku sodnega depozita ni bil poplačan.
⁷ Pogoji izhajajo iz sklepa o položitvi sodnega pologa Okrajnega sodišča v Novem mestu N 78/2013 z dne 6. 1. 2014, nanje pa se je skliceval tudi upnik v odgovoru na ugovor.
⁸ Tako je ta pogoj razumelo tudi nepravdno sodišče, sklep o izročitvi sodnega pologa Okrajno sodišče v Novem mestu N 78/2013 z dne 29. 4. 2016
⁹ Sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu o izročitvi sodnega pologa N 78/2013 z dne 29. 4. 2016.
¹⁰ Gre za sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu N 78/2013 z dne 6. 1. 2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1805/2014 z dne 20.8.2014 in sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu N 78/2013 z dne 29. 4. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2057/2016 z dne 12. 10. 2016.
¹¹ Obračunu sodišča prve stopnje v prilogi C9 je, upoštevajoč linearni način izračuna zakonskih zamudnih obresti, potrebno zgolj prišteti napačno upoštevan znesek pobota v višini 8.136,86 EUR.