110. člen ZIZ

S prenosom zarubljene terjatve v izterjavo upnik (tožnik) pridobi pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika (toženec) izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, kar pomeni, da pridobi pravico zoper dolžnikovega dolžnika vložiti tožbo na plačilo terjatve, če je dolžnikov dolžnik ne izpolni prostovoljno. Temeljna značilnost zastavne pravice je varovanje vrstnega reda, zato kasneje pridobljena zastavna pravica pride na vrsto šele, ko je s prej pridobljeno zastavno pravico zavarovana terjatev v celoti poplačana. Tožbeni zahtevek je zavrnjen, ker zaradi spoštovanja vrstnega reda upnika s prej opravljenim rubežem in s terjatvijo, ki zarubljeno terjatev po višini bistveno presega, ob odsotnosti tožnikovih trditev o prenehanju terjatve z boljšim vrstnim redom, v tem trenutku tožencu ni mogoče naložiti plačila v korist tožnika s slabšim vrstnim redom. Kljub temu tožniku pravno varstvo v smislu varovanja njegovega vrstnega reda in pravice do poplačila s tem vrstnim redom ostaja, saj z zavrnitvijo zahtevka ni v ničemer poseženo v njegovo z rubežem pridobljeno zastavno pravico, v veljavi ostaja tudi sklep o prenosu terjatve v izterjavo. V primeru prenehanja terjatve up

Sodišče zakonsko zveze razveže kljub nasprotovanju drugega zakonca, če je zakonska zveza za prvega nevzdržna. Otroka sme sodišče zaupati v varstvo in vzgojo samo enemu od staršev takrat, ko bi skupno varstvo in vzgoja otroka ogrožala. Pri odločitvi, kateremu od staršev naj sodišče zaupa otroka, ima prednost tisti starš, ki je, med drugim, sposoben preseči lastne interese. Stališče šole (ki je strokovnjak na tem področju), ki jo deklica obiskuje, je, da ima deklica specifične učne težave, zaradi katerih potrebuje dodatno učno pomoč. Ker oče tej pomoči nasprotuje, je za zagotovitev dekličine največje koristi bistveno, da je zaupana v varstvo in vzgojo materi, ki konstruktivno sodeluje s šolo in deklici pomaga pri učenju in šolskih obveznostih v okviru dnevnih aktivnosti. Očitno je, da mama dekličino korist upošteva pred svojimi potrebami. Sodišče prve stopnje je finančne zmožnosti na strani obeh udeležencev jasno in natančno ugotovilo. Ob tem je na strani nasprotnega udeleženca presojalo tudi navedbe glede dveh kreditov in aktivnih izvršilnih postopkov, na katere nasprotni udeleženec ponovno opozarja v pritožbi. V zvezi s tem je za znesek polovice stanovanjskega

Tisti, ki misli, da je bil z odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. Pritožnica ima prav, da je namen zaznamovane prepovedi odtujitve in obremenitve v tem, da ima prejemnik pomoči, ki je lastnik premoženja (nepremičnine), le tega tudi v času smrti, da bo lahko dajalec pomoči predlagal omejitev dedovanja. Vendar se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem, da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v postopku civilne delitve nepremičnine v solastnini ne more biti izbrisana brez poplačila terjatve njenega imetnika ali njegovega soglasja oziroma, kot izhaja iz pritožbenih navedb, celo, da brez tega civilna delitev sploh ni možna. V primeru prisilne prodaje nepremičnine, na katere deležu enega od solastnikov ima občina zaznamovano prepoved odtujitve in obremenitve, ki ima za posledico izbris te zaznambe, to premoženje prejemnika socialnega transferja (praviloma) ne bo več predmet njegove zapuščine in s tem pritožnica izgubi zavarovanje svoje terjatve, ne pa tudi same terjatve oziroma možnost zahtevati omejitev dedovanja.

Sodišče prve stopnje je z vpogledom v oba izvršilna spisa pravilno ugotovilo, da sta bila oba sklepa izdana na podlagi predlogov upnika v katerih je ta navedel in opredelil pogodbeno podlago zarubljenih terjatev in je bila priložena najemna pogodba z obema dodatkoma iz katere izhaja terjatev in njena višina, tožeča stranka pa je opredelila tudi višino svoje terjatve za poplačilo katere je predlagala izdajo sklepa o rubežu. Ker se po določbi drugega odstavka 45. člena ZIZ sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku priloži tudi kopija predloga za izvršbo, kar velja tudi v primeru, ko izvršilno sodišče izda sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot je bilo to v obravnavanem primeru, in se sklep o rubežu vroča tudi dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek 107. člena ZIZ) in je predlog sestavni del sklepa o izvršbi, v kateri izvršilno sodišče praviloma zgolj dovoli predlagano izvršbo, o čemer se je že izrekla veljavna sodna praksa, so neutemeljene v pritožbi ponovljene navedbe o nekonkretizirani, nedoločljivi terjatvi in nepopolnem sklepu. Tožena stranka je bila tako nedvomno s prejemom sklepov o rubežih s prilogami seznanjena s terjatvijo in njeno podlago in so neuteme

Zakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo oziroma pokojnino. Sodna izvršba na pokojnino ne more omejiti izplačilne prepovedi z dolžnikovo privolitvijo, razen v primerih, ki so izrecno našteti v drugem odstavku 135. člena ZIZ.

Ker iz s strani delodajalca predloženih plačnih list izhaja, da delodajalec dolžniku mesečno rubi določen znesek, to pomeni, da bi dolžnik lahko prejemal rubljive prejemke, sklep o izvršbi v tej zadevi pa bi se v takem primeru izvršil šele v prihodnosti, skladno z vrstnim redom, kot to določa zakon. V takem primeru pa izvršbe na plačo ne bi bilo mogoče ustaviti. Pritožbeno sodišče ne more samo kot prvo opraviti dokaznega postopka (ter dokazne ocene) oziroma ugotavljati celotnega dejanskega stanja, saj določbe ZPP o odločanju sodišča druge stopnje predvidevajo le dopolnitev ali ponovitev dokaznega postopka in ne izvedbe celotnega postopka, ki ga sodišče prve stopnje samo sploh ni izvedlo.

Dolžnica lahko izpolni svojo obveznost, zaradi poplačila katere se vodi izvršilni postopek, tudi izven izvršilnega postopka in nato v tem postopku uveljavlja ugovorni razlog izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti na drug način. Ob uveljavljanju ugovornega razloga prenehanja terjatve s položitvijo izterjevanega zneska pri sodišču, v skladu z določbami OZ o sodnem depozitu, lahko upnik v izvršilnem postopku, ki se vodi za poplačilo te terjatve, uveljavlja, da je ta izpolnitev zaradi postavljenih pogojev za izročitev položenega zneska, nepravilna. V konkurenci več upnikov, ki so pridobili zastavno pravico na isti terjatvi, se ti poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili prednostno poplačilno pravico.

Življenjski standard otrok, ki se je vzpostavil v družinskem sobivanju, se zgolj zaradi razveze staršev ne sme spremeniti, razen če bi bila to posledica znižanja življenjskega standarda (enega ali obeh) staršev ali, povedano drugače, če ohranjanje tega standarda onemogočajo preživninske zmožnosti preživljavcev. Preživninsko breme mora biti med zavezanca pravično porazdeljeno.

Upnica je utemeljeno zahtevala izplačilo, upoštevajoč da je zastavno pravico na deponiranem znesku pridobila pred predlagateljico (prvi odstavek 110. člena ZIZ).

Tožnica je zaradi zamude kupcev pri plačevanju obrokov kupnine utemeljeno odstopila od pogodbe. V njej so pogodbeniki uredili tudi učinke v primeru razdrtja pogodbe. Pogodbena določba o zadržanju dela plačane kupnine mora imeti določeno dopustno podlago, ki jo je pritožbeno sodišče pravilno opredelilo kot odškodnino zaradi neizpolnitve obveznosti kupcev. Ker je zaradi ravnanja kupcev prišlo do poslovne škode v obliki izgubljenega dobička, je toženka lahko zadržala polovico plačanih delov kupnine. V pritožbeni sodbi ni razlogov o (ne)utemeljenosti s strani prvega tožnika zahtevanih obrestnih (procesnih) obresti, ki jih je prvostopenjsko sodišče prisodilo, drugostopenjsko pa ob delni spremembi prvostopenjske sodbe ne. Zato izpodbijane sodbe v tem manjšem delu ni mogoče preizkusiti.

Ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb, ki bi urejale vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe v primeru osebnega stečaja, pri čemer je kot sredstvo izvršbe bil predlagan rubež dolžnikove plače, ki že po naravi stvari ne more biti eno izmed izvršilnih sredstev v primeru stečaja pravne osebe, in upoštevaje specifično naravo postopka osebnega stečaja, za katerega ZFPPIPP določa smiselno uporabo določb o stečaju pravne osebe, je glede na naravo razmerja med delavcem in delodajalcem v zvezi s terjatvijo iz naslova plačila za delo pravilna smiselna uporaba določb o izvršbi na sredstva pri organizacijah za plačilni promet po 3. točki četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Za nastanek zastavne (ločitvene) pravice ne zadošča zgolj vročitev sklepa o izvršbi dolžničinemu delodajalcu, ampak je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev po sklepu o izvršbi, ki je bil izdan v predmetnem izvršilnem postopku, in s tem do nastanka zastavne pravice na terjatvi, s tem pa do pridobitve ločitvene pravice.

Več upnikov, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, ni v takšnem medsebojnem razmerju, da bi bilo mogoče razmerje rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotno sosporništvo). V materialnem pravu namreč ni podlage za to, da se bodo iz terjatve dolžnikovega dolžnika v celoti poplačali vsi upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo. Iz 110. člena ZIZ namreč izhaja, da je vrstni red poplačila več upnikov vezan na dan oprave rubeža terjatve. Upniki, ki jim je bila terjatev prenesena v izterjavo, se torej poplačajo po določenem vrstnem redu in se zato upnik, ki mu je bila terjatev kot drugemu prenesena v izterjavo, poplača le, če je terjatev, ki se izterjuje, višja od terjatve upnika z boljšim vrstnim redom, ki je že bil poplačan. V pravdi, kot je obravnavana, je treba ugotoviti tako višino terjatve tožeče stranke do dolžnika, kot tudi višino terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, tožeči stranki pa je mogoče prisoditi le znesek njene terjatve do dolžnika, ki nikakor ne more presegati zneska terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika.

Za preživninske terjatve velja predpisan vrstni red kot za druge terjatve. Preživninska terjatev ima prednost le pred terjatvijo iz upravne izplačilne prepovedi. Pri nepremičninski izvršbi je preživninska terjatev na tretjem mestu izplačila.

Preživninska terjatev je privilegirana samo v primeru izvršbe na podlagi izplačilne prepovedi, v ostalih primerih pa velja vrstni red pridobitve pravice do poplačila.

Ker je Z.Z. edini izvršitelj s sedežem na območju Okrajnega sodišča v X, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je imenovalo za izvršitelja v vseh izvršilnih zadevah, ki se pred navedenim sodiščem vodijo zoper dolžnika. Iz izvršbe niso izvzeta vsa osnovna sredstva dolžnika, temveč samo tista, katerih rubež bi dolžniku povsem onemogočil opravljanje dejavnosti, ne pa morda samo zmanjšal obseg le-te. Ugovor, da naj bi izvršitelj rubil predmete, ki niso bili v posesti dolžnika, mora vložiti tretji, kateremu naj bi bile zarubljene njegove stvari, in ne dolžnik.

Sklep o rubežu terjatve je nerazumljiv, ker terjatev, ki naj bi se zarubila, sploh ni določena (temelj, višina, zapadlost itd.), tako da odločitve sodišča prve stopnje o rubežu terjatve niti ni mogoče preizkusiti. Za začetek opravljanja dejanj izvršbe po izvršitelju ni potrebno, da bi bil sklep o imenovanju izvršitelja pravnomočen. Dolžnik v pritožbi zatrjuje različna šikaniranja, grožnje in neprimerno ravnanje z dolžnikom s strani izvršitelja, kar bi sicer lahko bili utemeljeni razlogi, ki bi preprečevali določitev izvršitelja v smislu 3. odst. 289. čl. ZIZ, vendar so vse te navedbe popolnoma nedokazane, deloma pa so trditve o zlorabi pooblastil in kršitvah Pravilnika tudi nekonkretizirane. V postopku po 52. čl. ZIZ se odloča samo o nepravilnostih, ki jih je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe, torej v zvezi z realnimi dejanji izvršitelja (napr. rubež, cenitev, prodaja). Vročanje pisanj in pregled spisov ni opravljanje izvršbe, v teh procesnih dejanjih pa praviloma izvršitelj sploh ne sodeluje, zato te zatrjevane kršitve niso predmet odločanja o zahtevi za odpravo nepravilnosti iz 52. čl. ZIZ.