309. člen OZ

Sodišče prve stopnje je o predlogu predlagatelja za sodni depozit z izpodbijanim sklepom sicer res odločilo, brez da bi nasprotnemu udeležencu predhodno vročilo predlog z namenom, da se o njem izjavi. Glede na dikcijo 211. člena ZNP-11 pa zaradi navedenega ni zašlo v že zgoraj navedeno procesno kršitev.

Predlagatelj je s stopnjo verjetnosti uspel izkazati stanje upniške zamude na strani nasprotnega udeleženca, kar je eden od pogojev, da lahko opravi nadomestno izpolnitev svoje obveznosti s položitvijo pred sodiščem. V postopku odločanja o sodnem depozitu je sodišče vezano na pogoje za izročitev deponiranega zneska. Njihova pravilnost in utemeljenost bremeni predlagatelja (dolžnika). Če so določeni proti vsebini pravnega razmerja z upnikom, zadenejo dolžnika sankcije zamude oziroma neizpolnitve (nepravilne izpolnitve).

Po določbi 168. člena ZNP sodišče sprejme v sodni depozit denar in druge predmete, če je tako določeno s posebnim predpisom. V predlogu za sodni depozit mora predlagatelj po 170. členu ZNP navesti, v čigavo korist se polaga in razloge zaradi katerih se polaga. Ti razlogi morajo biti izkazani za verjetne.

Predlagatelj je v skladu s 309. členom OZ določil, da se varščina izplača nasprotni udeleženki le v primeru, da slednja predloži sodišču sporazum med strankama (udeležencema tega postopka) o odškodnini ali pa ustrezno sodno odločbo (o tej odškodnini). Ker nasprotna udeleženka takšne listine ni predložila in ker je prvo sodišče pravilno ugotovilo tudi, da so razlogi za položitev tega dela depozita odpadli, je bil predlagatelj upravičen zahtevati vrnitev tega dela depozita.

Dolžnica lahko izpolni svojo obveznost, zaradi poplačila katere se vodi izvršilni postopek, tudi izven izvršilnega postopka in nato v tem postopku uveljavlja ugovorni razlog izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti na drug način. Ob uveljavljanju ugovornega razloga prenehanja terjatve s položitvijo izterjevanega zneska pri sodišču, v skladu z določbami OZ o sodnem depozitu, lahko upnik v izvršilnem postopku, ki se vodi za poplačilo te terjatve, uveljavlja, da je ta izpolnitev zaradi postavljenih pogojev za izročitev položenega zneska, nepravilna. V konkurenci več upnikov, ki so pridobili zastavno pravico na isti terjatvi, se ti poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili prednostno poplačilno pravico.

Določba 307. člena OZ o stroških položitve, po kateri stroške veljavne in nepreklicne položitve (tj. normalne stroške) plača upnik, le povečane stroške pa dolžnik, pride v poštev le v civilnopravnih razmerjih, kjer se šteje, da je treba položitev opraviti iz razlogov, ki bremenijo upnika.

Pogoje v postopku sodnega depozita postavlja predlagatelj, na te pogoje je sodišče vezano, ko odloča o utemeljenosti predloga nasprotnega udeleženca za izplačilo sodnega depozita. Nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni predlagatelja, ker je predlagatelj določil pogoje in obvestil sodišče prve stopnje, da nasprotni udeleženci niso izpolnili pogojev, ki so bili predpostavka za izplačilo sodnega depozita.

Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik oziroma druga oseba, ki ima pravni interes za izpolnitev obveznosti. Dolžnik ima torej pravico določiti pogoje, pod katerimi lahko sodišče izroči položeno stvar, pri čemer nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni dolžnika.

Oseba, v korist katere je predmet (konkretno denar) položen, sme predlagati, da se ji predmet izroči tako, da se izroči njenemu pooblaščencu oz. konkretno denar nakaže na njegov fiduciarni transakcijski račun.