66. člen ZIZ

Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka torej ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega, vendar pa ima ta oseba takšen položaj le, če uveljavlja, da je imela že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji tako lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitveno tožbo) uspe, če verjetno izkaže, da je imel na predmetu zavarovanja v trenutku nastanka zavarovanja pravico, ki to zavarovanje preprečuje. Tožeča stranka se v tožbi na nedopustnost izvršbe ne more uspešno sklicevati na lastninsko pravico v pričakovanju svojega prodajalca, D., saj je bilo z zaznambo sklepa o izvršbi poseženo v njegovo, in ne njeno pravico. Lahko pa ugovore, ki se nanašajo na vpisano zastavno pravico, uveljavlja kot hipotekarna dolžnica na podlagi prvega odstavka 56.a člen ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.

Ker je pogoj za dopustnost izločitvene tožbe predhodno, v izvršilnem postopku zahtevana izločitev stvari, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi dejstva o uveljavljanju pravice na predmetu izvršbe v izvršilnem postopku. Ker je vložitev tožbe vezana na 30 dnevni prekluzivni rok, so nujni sestavni del tožbenih trditev tudi časovne okoliščine zavrnitve ugovora v izvršilnem postopku.

V izvršilnem postopku na nedoločen delež na skupnem premoženju, bodisi da gre za premično bodisi da gre za nepremično premoženje, ni mogoče poseči.

Tretji lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet uspe, če vsaj verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Ugotovljeno dejstvo, da spada osebno vozilo, ki je predmet izvršbe, v skupno premoženje tožnice in njenega moža (dolžnika v izvršilnem postopku), samo po sebi ne daje ustrezne podlage za zaključek, da je izvršba na osebno vozilo dopustna zaradi dolgov dolžnika. Toženka kot upnica v izvršilnem postopku proti možu tožnice, bi tako morala na podlagi prvega odstavka 57. ZZZDR člena zahtevati, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in šele nato zahtevati izvršbo na ta delež.

Smisel ugovora in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega je v tem, da tretji ohrani tiste pravice, katerih pravno varstvo bi bilo po opravljeni izvršbi zanj brez pravnega pomena. Zato tretji v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe ne more uspeti sklicevanjem na svojo lastninsko pravico, če izvršba ne posega v njegov pravni položaj in njegovo sodno varstvo.

Ker je v skladu s prvo alinejo tarifne številke 4 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) izvršitelj upravičen do enotnega plačila za organizacijo in izvedbo javne dražbe, bi bil izvršitelj v vsakem primeru do navedenega plačila za javno dražbo upravičen, tudi če le-ta po razpisu in organizaciji zaradi določenih okoliščin, npr. zaradi obvestila o poplačilu dolga, prejetega na samem naroku za javno dražbo, dejansko ne bi bila izvedena.

Vložitev predloga za izvršbo ne predstavlja nedopustnega ravnanja, prav tako pa ne predstavlja nedopustnega ravnanja vztrajanje pri izvršbi. Z dajatveno tožbo zahteva tožnik od sodišča, naj toženca obsodi, da v korist tožnika nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Vsebina tožbenega zahtevka pri dajatveni tožbi je torej obligacija, za katero tožnik zatrjuje, da jo je toženec v njegovo korist dolžan izpolniti. Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica navedenega vozila, je v razmerju do dajatvenih tožbenih zahtevkov prejudicialnega značaja. Gre torej za vmesni ugotovitveni zahtevek po 3. odstavku 181. člena ZPP. Lastninska pravica res daje pravico lastniku, da ima stvar v posesti, jo uporablja in uživa, vendar pa lahko zakon določi omejitev uporabe, uživanja in razpolaganja. Tako je prav v določbah ZIZ (pri izvršbi na premičnine zaradi izterjave denarne terjatve) podlaga za omejitev lastninskopravnih upravičenj.

Zoper sklep sodišča prve stopnje o ugovor tretjega E.S se pritožuje tretji D.K., ker mu sodišče ni vročilo ugovora (odgovora na ugovor) upnika, tako, da je tretjemu onemogočeno, da se seznani z vsebino in utemeljenostjo ugovora. Zoper sklep o izvršbi sta tretja E.S. in D.K. vložila ugovor. Iz upnikovega odgovora je razvidno, da je upnik ugovoru tretjega D.K. nasprotoval. Odločitev sodišča je pravilna in je tretji s pritožbeni navedbami o nevročitvi ugovora ne more izpodbiti. Iz določb ZIZ ne izhaja zahteva za vročitev upnikovega odgovora tretjemu. Tretji (upoštevaje velikost njegovega solastninskega deleža) ne more začeti pravde po 66. členu ZIZ.

Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tisti, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Ta zaznamba je namreč prvo izvršilno dejanje v postopku oprave izvršbe na nepremičnino, predmet spora v pravdi na podlagi izločitvene tožbe pa je prav nedopustnost izvršbe na določen predmet.

Sodišče prve stopnje je ugovor tretje zavrnilo in vložnico ugovora napotilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa pred pristojnim sodiščem začne pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, izvršbo pa odložilo do pravnomočnosti pravde. Prvostopno sodišče je izvršilne stroške upnika neutemeljeno naložilo v povrnitev tretjemu. Po oceni pritožbenega sodišča je v tem primeru potrebno upoštevati končni uspeh ugovora tretjega, ki pa bo znan šele, ko bo pravda, na katero je tretja napotena pravnomočno končana. Ob pravilni uporabi 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šestim odstavkom 38. člena ZIZ je zato potrebno, ob upoštevanju, da je izvršba odložena in upoštevanju kriterija uspeha, odločitev o stroških upnika pridržati do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku. O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je namreč mogoče odločati šele potem, ko se v pravdi odloči o zahtevku ugotovitve nedopustnosti izvršbe. Le v primeru, če tretji pravde ne začne pa je potrebno odločati o stroških, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, saj je šele takrat mogoče ugotoviti uspeh ene oziroma druge stranke v postopku (15

Na dobro vero v pravnem prometu se lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil zastavno pravico na pogodbeni podlagi.

Upnik v izvršilnem predlogu ni konkretiziral premičnin, na katerih naj se opravi izvršba. To pa v posledici pomeni, da v sklepu o izvršbi predmeti izvršbe niso bili natančneje opredeljeni, zato dolžnica tudi ni mogla ugovarjati, da je izvršba na zarubljenem predmetu izvzeta oz. omejena. V primeru, ko se v dovolilni fazi izvršilnega postopka izvršba dovoli na premičninah, ki niso individualizirane, morajo izvršitelji, ki opravljajo neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, v skladu z načelom varstva dolžnika po uradni dolžnosti med drugim paziti na to, kakšne so omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku. Ker dolžnica zatrjuje, da so bili zarubljeni predmeti, ki bi morali biti iz izvršbe izvzeti, bo moralo sodišče prve stopnje njeno vlogo v tem delu obravnavati kot predlog po 4. odstavku 80. člena ZIZ, po katerem v primeru, če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči sodišče.

Za dolg, ki ga je prevzel eden od zakoncev za službene potrebe in ne za potrebe družine, zakonca ne odgovarjata nerazdelno. Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju zakoncev, in šele nato zahteva izvršbo na ta delež. Zakonec katerega delež na skupnem premičnem premoženju ne presega polovice vrednosti premičnega premoženja, ne more zahtevati, da se izvršba glede njegovega deleža izreče za nedopustno.