VSL Sklep I Ip 433/2024

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo upnikov zavrnilo, ker iz izvršljivega dela izreka sklepa, ki je izvršilni naslov, ne izhaja, pred katerimi oziroma kakšnimi motilnimi ravnanji je posest upnikov pravno varovana. Zapisalo je, da predlog za izvršbo ni utemeljen, ker iz točke IV/3 izreka sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. P 20/2023 z dne 7. 12. 2023, v kateri je slednji edino postal izvršljiv glede na predloženo potrdilo o izvršljivosti z dne 10. 1. 2024, izhaja le "Toženi stranki se v bodoče prepoveduje posegati s takšnimi ali podobnimi ravnanji v posest tožečih strank na nepremičnini in na cesti in ob njej.", kar je nedoločeno.

2Zoper navedeni sklep so upniki po svoji pooblaščenki vložili pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v kateri predlagajo, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v meritorno obravnavanje in odločitev. Navajajo, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje je v izvršilnem naslovu, to je v točki IV/1 sklepa z dne 7. 12. 2023, ugotovilo motenje posesti (ugotovitveni del), v zvezi s točko IV/3 sklepa z dne 7. 12. 2023 pa je sodišče odredilo prepoved bodočega motenja posesti. V 51. tč. obrazložitve sklepa z dne 7. 12. 2023 je sodišče zapisalo, da je ob dejstvu, da je v ugotovitvenem delu opisano dejanje motenja, ki se prepoveduje tudi v bodoče, ugotovitveni del dopustilo kot sestavni del dajatvenega zahtevka. Torej je sestavni del izvršljivega dajatvenega zahtevka tudi ugotovitveni zahtevek. Tako ni res, da iz opisa izvršljivega dela sklepa ni jasno, katera ravnanja, na kakšen način in v katerem obsegu je sodišče v bodoče prepovedalo toženi stranki motenje posesti, saj so ta ravnanja opisana v ugotovitvenem delu sklepa. Upniki so na okrajno sodišče vložili dne 8. 1. 2024 vlogo, s katero so prosili za posredovanje potrdila o izvršljivosti sklepa z dne 7. 12. 2023 opr. št. P 20/2023 v celoti ne samo za del sklepa, sodišče pa je izdalo potrdilo z dne 10. 1. 2024, da je sklep tega sodišča z dne 7. 12. 2023 v točki IV/3 izreka izvršljiv z dnem 5. 1. 2024. Posledično je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Opozarjajo, da je v sklepu opr. št. P 20/2023 sodišče prve stopnje odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Sodišče prve stopnje je zato izvršilni naslov nepravilno presodilo in dejansko stanje napačno ugotovilo in storilo kršitev materialnega prava. Izrek sklepa ne pušča dvoma o tem, kakšna prepoved je dolžniku naložena in pred katerimi in kakšnimi motilnimi ravnanji je posest upnikov v bodoče na podlagi sklepa o motenju posesti pravno varovana. Način motenja je v izvršljivem delu sklepa izreka vsebovan in določno opredeljen. Opozarja, da zavrnitev predloga pomeni, da postane zaradi instituta res iudicata ta neponovljiv. Sodišče predloga za izvršbo ni zavrglo ampak zavrnilo. V kolikor je sodišče prve stopnje smatralo, da je izdalo pomanjkljivo potrdilo o izvršljivosti in da se le to ne nanaša na celotno IV. točko sklepa z dne 7. 12. 2023, gre za formalno pomanjkljivost in bi sodišče moralo ravnati s predlogom kot z nepopolno vlogo. Prilagajo še novo potrdilo o izvršljivosti z dne 26. 3. 2024 , iz katerega izhaja, da sklep pravdnega sodišča izvršljiv v celotni IV. točki izreka. Stroškov vložitve pritožbe ne priglašajo.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz predloga za izvršbo izhaja, da upniki vlagajo predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 7. 12. 2023, opr. št. P 20/2023 oziroma IV. točke tega sklepa, ki se v IV/1. točki glasi, da je tožena stranka motila tožeče stranke ( sedaj upnike) v posesti nepremičnine k. o. X, parcela 1 in ceste na severovzhodnem delu parcele 2 k. o. X, s tem, da je 8. 5. 2019 postavil pregrado - ograjo s plastično mrežo, ki je potekala ob celi meji med parcelama 3 in 4 k. o. X ter naprej ob celi meji med parcelama 2 in 5 k. o. X, s tem da je zahodno ob tej pregradi redno parkiral osebni avtomobil ter s tem onemogočal hojo in vožnjo z vsemi vozili po obstoječi cesti in ob njej ter v IV/3. točki, da se toženi stranki v bodoče prepoveduje posegati s takšnimi ali podobnimi dejanji v posest tožečih strank na nepremičnini k. o. X, parcela 1 in na cesti na parceli 2 k. o. X in ob njej, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (IV/4 točka). V predloga izhaja, da so se upniki sklicevali tudi na potrdilo o izvršljivosti z dne 10. 1. 2024, kjer je prvo sodišče zapisalo, da je zgoraj navedeni sklep v točki IV/3 izreka izvršljiv z dnem 5. 1. 2024.

5Višje sodišče se strinja s pritožbenimi trditvami upnikov, da so v konkretnem primeru upniki zadostili v zvezi z vsebino navedenega predloga določilom 40. člena ZIZ, pri tem pa tudi predložili potrdilo o izvršljivosti. Res se potrdilo o izvršljivosti nanaša le na točko IV/3 izreka sklepa, kar je po mnenju višjega sodišča pravilno, saj ugotovitveni del sklepa niti ne more postati izvršljiv. Zato je pri razlagi izvršilnega naslova pri sklepih, izdanih v postopkih motenja posesti, potrebno upoštevati, da se razlaga prepovedni del odločitve, v konkretnem primeru točko IV/3 izreka sklepa, v povezavi z ugotovitvenim delom, konkretno pod točko IV/1 sklepa. Namreč zahtevek zaradi motenja posesti je res dajatveni, vendar sodna praksa dopušča tudi oblikovanje posebej ugotovitvenega zahtevka in posebej dajatvenega zahtevka, kot so ga oblikovale tožeče stranke v tožbi in je oblikovan posledično v izreku izvršilnega naslova. Torej sodna praksa dopušča, da se poleg prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti. Tak tožbeni zahtevek in posledično tak izrek v sodni odločbi pa je šteti kot celoto in ga je treba tudi obravnavati kot celoto. S tem, ko se najprej v sklepu o motenju posesti ugotovi način motenja posesti, je določno opredeljen dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi, posledično pa zadostuje potrdilo o izvršljivosti dajatvenega dela. Ne drži torej materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da na podlagi predloženega izvršilnega naslova in potrdila o izvršljivosti v zvezi z točko IV/3 iz izreka sklepa ni mogoče razbrati obveznost oziroma opustitev obveznosti dolžnika, ki se dolžniku v izvršilnem naslovu nalaga.

6Ker so podani pritožbeni razlogi, je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločati o predlogu za izvršbo glede na zgoraj navedene materialnopravne usmeritve.

8Izrek o stroških je odpadel, ker jih upniki v pritožbi niso priglasili