Medvojni procesi

Predlog se zavrže. Zastavljena vprašanja niso zastavljena na ustrezen način. Niso namreč ne dovolj konkretizirana ne vzročno-posledično povezana z odločitvijo sodišča druge stopnje. Predlog je nepopoln do te mere, da revizijskemu sodišču onemogoča opravo presoje zatrjevane pomembnosti vprašanj. Ne navaja odstopa od sodne prakse, oblikovane v podobnih primerih, predlagatelj tudi ne navaja okoliščin, ki bi presegale njegov interes v konkretni zadevi. V uvodu predloga se predlagatelj celo zmotno sklicuje na vprašanje, ki z obravnavano zadevo nima nobene zveze (zagotovitev pravic do zdravstvenega varstva za predlagatelja in vse prebivalce RS). Ravno tako ne navaja morebitne neusklajenosti sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča.

Obsojenec je bil spoznan za krivega, da je bil odločen idejni nasprotnik in sovražnik narodnoosvobodilnega gibanja, predsednik Rupnikovega podpornega odbora in „Zimske pomoči“, da je bil eden izmed vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma..., kar vse predstavlja status in zato ne more biti kaznivo oziroma ne more predstavljati izvršitve kaznivega dejanja.

Kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem in drugem odstavku 142. člena KZ SFRJ v zvezi s četrtim odstavkom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Pripadnost določeni skupnosti ne predstavlja kaznivega dejanja. Obdolženec se lahko brani le zoper očitke, da je storil konkretno opisano dejanje.

Če je v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe opisano le članstvo obsojencev, ne da bi bila konkretizirana njuna ravnanja, v opisu dejanja niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja iz 3. člena ZKLD.

Organiziranje oborožene tolpe pomeni njeno vzpostavitev s konkretno opredeljenimi cilji in načinom njenega delovanja.

Vrhovnemu sodišču RS, ki bo obravnavalo zahtevo za varstvo zakonitosti, in državnemu tožilcu je treba v navedenem postopku prepustiti oceno uspeha obnavljanja kazenskega spisa in sodbe, zoper katero je zahteva za varstvo zakonitosti vložena, in s tem oceno o tem, ali so vzpostavljeni pogoji za meritorno odločanje o vloženem izrednem pravnem sredstvu.

Sodišče, ki je obsojenca obsodilo, ko je bil že mrtev, je s svojim postopanjem in odločitvijo objektivno kršilo določbo paragrafa 221. a Zakonika o sodnem kazenskem postopanju.

Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče na podlagi 20. člena ZKP-G vložiti le zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna do 2.7.1990, ne pa tudi zoper upravno odločbo.

Ravnanja, ki so opisana z nedovršnimi glagoli (npr. prijavljanje, kdor proizvaja), predstavljajo kazniva dejanja z indiferentnim številom ponavljanj, pri čemer je kaznivo dejanje podano ne glede na to, ali je storilec tako ravnal enkrat ali večkrat.

V primeru kaznivega dejanja vojnega zločinstva retroaktivna uporaba zakonov ne more biti nezakonita, saj gre za kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo, ki že kot tako ne more predstavljati nove pravne norme, temveč gre le za oživitev mednarodne pravne norme, ki je obstajala že prej ob upoštevanju primata mednarodnega vojnega prava nad nacionalnim pravom.

Gospodarska kolaboracija z okupatorjem, inkriminirana v 10. členu Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, pomeni nekaj več, kot le opravljanje (poslovne) dejavnosti podjetja na trgu. Presojati je treba pomen dogovora določenega podjetja z okupatorjem, ki pomeni istočasno priznavanje posebnega položaja okupatorju kot stranki v gospodarskem poslovanju oziroma ga je potrebno presojati tudi skozi obseg in pomembnost takšnega sodelovanja za okupatorja oziroma, kako se s takšnim gospodarskim poslovanjem krepi gospodarska in vojaška moč okupatorja.

Čeprav opis dejanja v izreku sodbe ne pove, kdo je bil oškodovanec, kakšno je bilo njegovo delovanje, zakaj bi to delovanje lahko bilo zanj usodno in kakšna je bila vsebina obsojenčeve informacije o njem, pa ti podatki sami po sebi niso zakonski znaki kaznivega dejanja prijavljanja po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945), ki bi morali biti konkretizirani v opisu dejanja v izreku sodbe, zato ne gre za kršitev kazenskega zakona.

Gola inkriminacija članstva v organizaciji, domnevno povezani z okupatorjem, brez navedbe konkretnih ravnanj oziroma okoliščin, ki bi obsojenčevemu članstvu dajale vsebino oziroma pomen izvršitve konkretnega kaznivega dejanja, ne vsebuje elementov nobenega kaznivega dejanja po takrat veljavni zakonodaji.

V dejanjih obsojenih, ko se jim očita, da so brez dovoljenja oblasti NOV in POS odšli s teritorija, ki so ga nadzorovali NOV in POS, na teritorij, ki ga je zasedal okupator, niso podani znaki kaznivih dejanj iz 7.čl. Pravilnika za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč.

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče meritorno obravnavati, če ni obnovljena sodba, ki se z zahtevo izpodbija. Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti v zadevah oseb, ki so bile med drugo svetovno vojno usmrčene s strani Varnostno obveščevalne službe (VOS) brez predhodne sodne odločbe.

Zahtevo za revizijo po ZPKri je pooblaščenka pravnih naslednic obs. A.Ž. vložila zoper pravnomočno sodbo Vojaškega sodišča Gorenjskega odreda na položaju z dne 9.8.1944. Zahteva za revizijo je bila utemeljeno zavrnjena, saj se je po 1.odst. 22.čl. ZPKri smela vložiti le zoper sodbe, izdane na ozemlju sedanje Republike Slovenije v času od 15.5.19945 do 2.7.1990.

Odločitev varnostno obveščevalne službe o fizični likvidaciji ni bila sodna odločba, postopek, ki ga je vodila ta služba, pa ni bil sodni postopek. Zoper tako odločitev varnostno obveščevalne službe zato na podlagi 1.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Prav tako ni dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep okrajnega sodišča, s katerim je bilo le ugotovljeno, da je bilo S.H.-ju izrečena zaplemba vsega imetja na podlagi prijave Okrajnega ljudskega odbora - odseka za upravo narodne imovine. Ta priglasitev je bila namreč upravna odločba in je po svoji vsebini nadomestila kazensko sodbo. V tem primeru pa je mogoče zahtevati obnovo postopka po 416.čl. ZKP.