VSRS Sodba I Ips 430/2006

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obs. A.M. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

o p r o s t i obtožbe, da je v času okupacije in vojne dobavljal okupatorju za razna utrjevalna dela v ljubljanski okolici material iz svojega kamnoloma in gramoznic, tedaj stavil svoje podjetje v pomoč okupatorju ter mu dobavljal material, ki je jačal njegov vojni potencial, s tem naj bi storil kaznivo dejanje po 10. členu ZKND.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun.

A.

1S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani je bil obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja po členu 10 ZKND in obsojen na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo treh let, na izgubo političnih in državljanskih pravic v smislu 5. točke 1.a, b, c, č člena ZVK za dobo petih let, na plačilo povprečnine v znesku 5.000 din, na zaplembo celotne imovine in stroške kazenskega zastopanja.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec dne 17.11.2006 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obsojenca po 1. točki 358. člena ZKP oprosti obtožbe, ker iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne izhajajo vsi zakoniti znaki obsojencu očitanega kaznivega dejanja.

B-1.

3Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče uvodoma poudarja:– da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti; – da je Vrhovno sodišče že v svoji odločbi opr. št. I Ips 152/91 z dne 20.10.1991 presodilo, da kaznivo dejanje po 10. členu ZKND ne pomeni vsako poslovanje v času okupacije, ki je posredno ali neposredno povezano s sovražnikom, ampak je za takšno oceno odločilno, kakšen je bil obseg in pomembnost takšnega poslovanja za sovražnika oziroma, kako se s takšnim gospodarskim poslovanjem krepi gospodarska in vojaška moč okupatorja.

B-2.

4Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo v 10. členu določa, da se s kaznijo odvzema prostosti s prisilnim delom do 10 let in zaplembo premoženja kaznujejo osebe, ki med vojno gospodarsko sodelujejo s sovražnikom oziroma okupatorjem, to je, ki svoja industrijska, trgovska, prevozniška ali druga podjetja ali svojo strokovno izobrazbo stavijo na razpolago sovražniku za proizvodnjo oziroma same proizvajajo predmete, ki krepijo gospodarsko moč in vojni potencial sovražnika, ali če njihovo sodelovanje s sovražnikom vsebuje posebno težke oblike izkoriščanja in pritiska na delavce s pomočjo okupatorskih oblastev.

5Z navedeno zakonsko določbo je inkriminirana tako imenovana gospodarska kolaboracija z okupatorjem oziroma sovražnikom. Gospodarska kolaboracija z okupatorjem pomeni prostovoljno, aktivno sodelovanje z okupatorsko oblastjo na gospodarskem področju. Tako pojem gospodarske kolaboracije z okupatorjem pomeni nekaj več, kot le opravljanje (poslovne) dejavnosti podjetja na trgu. Potrebno ga je presojati v pomenu dogovora določenega podjetnika oziroma podjetja z okupatorjem, ki pomeni istočasno dajanje oziroma priznavanje posebnega položaja okupatorju kot stranki v gospodarskem poslovanju oziroma ga je potrebno presojati tudi skozi obseg in pomembnost takšnega sodelovanja za okupatorja oziroma, kako se s takšnim gospodarskim poslovanjem krepi gospodarska in vojaška moč okupatorja.

6Iz opisa obsojencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da je stavil svoje podjetje v pomoč okupatorju in mu dobavljal material, ki je jačal njegov vojni potencial s tem, ko je v času okupacije in vojne dobavljal okupatorju iz svojega kamnoloma in gramoznic material za razna utrjevalna dela. Iz tega opisa dejanja (niti iz razlogov izpodbijane sodbe) ne izhaja, da je obsojenec povsem stavil podjetje na razpolago okupatorju, ne izhaja, da je pretežno količino materiala (gramoza) dobavljal okupatorju za razna utrjevalna dela, niti da bi obsojenec pri dobavah materiala dajal okupatorju prednost. Iz opisa dejanja tudi ne izhaja nobena okoliščina, ki bi dovoljevala zaključek, da se je z "raznimi utrjevalnimi deli" jačal okupatorjev vojni potencial. Po presoji Vrhovnega sodišča zato ravnanje obsojenca, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, glede na obseg in pomembnost obsojenčevega poslovanja (prodaja gramoza za utrjevalna dela v ljubljanski pokrajini) ni zavzelo tolikšen obseg, da bi bili s tem izpolnjeni zakoniti znaki kaznivega dejanja po 10. členu ZKND.

C.

7Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je obsojenca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

8Izrek o stroških postopka temelji na določilu 1. odstavka 96. člena ZKP v zvezi s 98.a členom ZKP.