VSL sklep Rg 496/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:RG.496.2015Področje: civilno procesno pravo, pravo družb
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–13▾
Jedro povzetek sodišča
Pravna oseba v pravni obliki gospodarskega interesnega združenja ni gospodarska družba.
Katalog pravnih oseb, ki so gospodarske družbe, je zaključen.
Gospodarske družbe sicer lahko ustanovijo gospodarsko interesno združenje. Gospodarsko interesno združenje je pravna oseba, vpisana v sodni register. Navedeno združenje zgolj zaradi tega še ni gospodarska družba, saj ji tretji odstavek 3. člena ZGD-1 ne podeljuje lastnosti gospodarske družbe.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Obrazložitev
1Sodni postopek se je začel kot izvršilni postopek na temelju verodostojne listine pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino. Po vloženih ugovorih obeh tožencev je Okrajno sodišče v Ljubljani razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Tožeča stranka je potem s prvo pripravljalno vlogo podala navedbe glede dejanskega stanja in pravnega temelja za svoj zahtevek.
2Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Menilo je namreč, da za odločanje v tej zadevi ni pristojno.
3Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
4Vrednost spornega predmeta znaša 1.985,26 EUR. Tožeča stranka ima pravno obliko GIZ. Prvi toženec je d. o. o., drugi toženec ni pravna oseba, temveč je človek (fizična oseba).
5Stališče Okrožnega sodišča v Ljubljani, da v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor, je pravilno. Za gospodarski spor gre v vseh sporih, v katerih sta obe stranki gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost (1. točka prvega odstavka 481. člena ZPP).
6Pravna oseba v pravni obliki GIZ ni gospodarska družba (enako že zadevi z opr. št. VSL I R 57/2014 in VSL I R 113/2014). Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in je v eni od naslednjih oblik: kot družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba, tiha družba, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba (3. odstavek 3. člena ZGD-1). Ta katalog pravnih oseb, ki so gospodarske družbe, je zaključen.
7Prvi toženec ni gospodarska družba, saj ni v kateri od prej naštetih pravnih oblik. Prav tako nima pravne oblike zavoda ali zadruge, ni država ali samoupravna lokalna skupnost.
8Gospodarske družbe sicer lahko ustanovijo gospodarsko interesno združenje (prvi odstavek 563. člena ZGD-1). Gospodarsko interesno združenje je pravna oseba, vpisana v sodni register (prvi odstavek 565. člena ZGD-1). Navedeno združenje zgolj zaradi tega še ni gospodarska družba, saj ji 3. odstavek 3. člena ZGD-1 ne podeljuje lastnosti gospodarske družbe.
9Drugi toženec je človek in torej ni gospodarska družba. Tudi nima pravnega položaja podjetnika.
10Spora, v katerem je sta toženca gospodarsko interesno združenje in fizična oseba, ni mogoče opredeliti kot gospodarski spor niti po 482., 483. in 484. členu ZPP.
11Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta. Ta namreč ne presega 20.000,00 EUR.
12Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče.
13Upoštevaje tudi določbo prvega odstavka 48. člena ZPP je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 24. člena ter prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločitev o predmetni zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 5. 2016Nazaj na vrh ↑