VSM sodba I Cpg 9/2010

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.
III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v S.G. razsodilo: v točki 1, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 8.566,00 EUR, v točki 2, da terjatev tožene stranke do tožeče stranke ne obstaja in v točki 3, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v S.G., opr. št. Ig 438/2006 z dne 26.06.2006, ostane v veljavi v točki 1 izreka glede terjatve v znesku 8.566,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, podrobneje navedenih v izreku izpodbijane sodbe pod točko 3 ter za izvršilne stroške v znesku 22.528,00 SIT v evrski protivrednosti zamudnih obresti od 26.06.2006 do 31.01.2006 in od zneska 94,01 EUR od 01.01.2007 do plačila. V točki 4 je pravdne stroške tožeče stranke v znesku 966,80 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za izpolnitev obveznosti, naložilo v plačilo toženi stranki.

2Sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je bilo sodišče v zadevi pristrano, ker je v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da je ugovor tožene stranke v zvezi z „nespecificiranimi računi standardni ugovor“. Kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka pa dejstvo, da je sodišče prve stopnje „nezakonito“ opustilo izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonite zastopnice tožene stranke dr. MPG. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj bi moralo sodišče prve stopnje preložiti glavno obravnavo in izvesti dokaz z zaslišanjem zakonite zastopnice. Uveljavlja, da je na tožeči stranki dokazno breme glede višje najemnine, kot je bila dogovorjena v pogodbi, poleg tega pa bi morala tožeča stranka glede na določbo drugega odstavka 4. člena najemne pogodbe izkazati in dokazati plačilo stroškov. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in „tožbeni zahtevek kot neutemeljen v celoti zavrne“, podredno pa sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim senatom. Priglaša in terja povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. V njej se zavzema za zavrnitev pritožbe in pritožbene navedbe zavrača kot neutemeljene. Priglaša in terja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnica kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka uveljavlja dejstvo, da sodišče ni zaslišalo zakonite zastopnice tožene stranke, dr. MPG, kar po mnenju pritožnice predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče.(1) Če sodišče kakšnega pravočasno predlaganega dokaza ne izvede, to ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP(2), ampak se taka kršitev lahko uveljavlja kot zmotna ali pa nepopolna ugotovitev dejanskega stanja.(3) Po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je bistvena kršitev podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje v dokazni sklep sprejelo predlog za zaslišanje zakonite zastopnice, ji vročilo vabilo na zaslišanje, vendar dokaza ni izvedlo, ker je po večih zdravniških opravičilih (zadnje opravičilo zakonite zastopnice, da ima tistega dne, ko je bila vabljena na sodišče, pregled pri zdravniku), štelo kot neupravičen razlog za preložitev obravnave. Pojasnilo je, da je zakonita zastopnica v opravičilu za obravnavo, razpisano za dne 23.10.2009 ob 08.30, navedla, da ima zdravstveni pregled istega dne ob 12.00 uri, zato je prošnjo za preložitev glavne obravnave utemeljeno zavrnilo, potem, ko je zaradi opravičila zakonite zastopnice glavni obravnavi že dva krat preložilo (prošnja na l. št. 58 in 61). Odločilen razlog, zakaj sodišče prve stopnje predlogu za ponovno preložitev glavne obravnave razpisane za dne 23.10.2009 ni preložilo, pa je v dejstvu, da zakonita zastopnica tožene stranke ni predložila zdravniškega opravičila, kot to določa drugi odstavek 115. člena ZPP(4), ampak vabilo za preiskavo (l. št. 65), zato predlaganega dokaza ni izvedlo, ker je štelo, da ostali izvedeni dokazi zadostujejo za odločitev.(5) Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP, ni utemeljen.

6Tožena stranka v pritožbi ne pojasnjuje uveljavljenega pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, razen v petem odstavku na strani 4 pritožbe (l. št. 95), ko navaja, da bi morala tožeča stranka izkazati in dokazati, da je stroške, ki jih je z pogodbo o najemu prevalila na toženo stranko, dejansko tudi plačala. V tem delu je predlog tožene stranke glede dokaza o plačilu stroškov za konkretno zadevo irelevanten, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno o uveljavljenem dejstvu v sodbi zavzeti stališče in ga obrazložiti.

7Pravna podlaga zahtevku tožeče stranke je najemna pogodba s pravicami in obveznostmi, kot sta jih pravdnih stranki dogovorili in sklenili v Pogodbi (priloga pod B1) in določila Obligacijskega zakonika (OZ)(6), ki določajo obveznosti in pravice strank pri sklenitvi zakupne (najemne) pogodbe (členi 587 - 618 OZ). Tožena stranka ne zanika obligacijskega razmerja (zakupnega razmerja), ki ga je sklenila s tožečo stranko, kot tudi ne dejstva, da zneskov po računih, ki jih v tožbi zahteva tožeča stranka, ni poravnala. Zatrjuje in uveljavlja zgolj, da ima nasproti tožeči stranki pobotni ugovor, ker prostorov ni mogla uporabljati za dejavnost tako, kot je bilo dogovorjeno z najemno pogodbo (priloga pod B1).

8Pobotni ugovor tožena stranka najprej ni izkazala, ker je nedoločen(7) (311. člen OZ). Tožena stranka uveljavlja v pobot terjatvi tožeče stranke, zatrjevano svojo nasprotno terjatev, ki jo oblikovala kot v pobot uveljavljeno terjatev „iz naslova znižanja zakupnine ter iz naslova znižanja obratovalnih stroškov v obdobju od oktobre 2005 do vključno aprila 2006 (pripravljalna vloga tožene stranke z dne 10.06.2008 pod tč. 5. in 6 – l. št. 26), pri čemer ocenjuje, da je bila „raba najete stvari omejena za najmanj 80%“ (prvi odstavek točke 5). Uveljavljanje zaradi pobota povzročene pravne situacije v pravdi je procesno dejanje, ki se v predpostavkah, obliki in učinku ravna po določbah procesnega prava. Če tožena stranka v pravdi ugovarja v pobot svojo nasprotno terjatev, opravlja s tem „pravni posel materialnega prava“, istočasno pa tudi procesno dejanje, ko predlaga, naj sodišče upošteva pri odločitvi izvršeno pobotanje. Po procesni teoriji zahteva tožena stranka z ugovorom v pobot ugotovitev svoje nasprotne terjatve in uporabo te terjatve za pobotanje, ki naj ga odredi sodišče v sodbi. Tožena stranka s tem uveljavlja svoj nasprotni zahtevek, sodišče pa mora o njem odločiti. Sodišče torej razišče, ali obstajata obe terjatvi. Uveljavljanje nasprotne terjatev v pobot tako ni tožba, ne nasprotna tožba, ampak uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka, zahtevek pa mora določen (prim. prvi odstavek 180. člena ZPP, tretji odstavek 319. člena ZPP in tretji odstavek 322. člena ZPP). Za uveljavitev v pobot upnikovi nasprotni terjatvi tako ne zadošča opredelitev pobotnega ugovora kot „ terjatev iz naslova znižanja zakupnine in znižanja obratovalnih stroškov za obdobje od oktobra do vključno aprila 2006“, kot to v pobot uveljavlja tožena stranka, ampak mora biti nasprotni zahtevek (pobot) opredeljen in določen tako, da sodišče v sodbi odredi obstoj ali neobstoj v pobot uveljavljene terjatve (311. člen OZ). Sodišče v izreku sodbe, tako glede na postavljen pobotni ugovor, ne more „odrediti“, da obstoji terjatev tožene do tožeče stranke iz naslova najemnine ter stroškov obratovanja za obdobje od oktobra 2005 do vključno aprila 2006 (točk 6. pripravljalne vloge tožene stranke na l. št. 26), kot to v pobotnem ugovoru uveljavlja tožena stranka.

9Sicer pa ne glede zgoraj navedene razloge, pobotni ugovor tožene stranke tudi sicer ni utemeljen. Pobotni ugovor, oziroma nasprotna terjatev tožene stranke, se je po izvedenem dokaznem postopku izkazal za neutemeljenega, kar je razvidno iz navedb in dokazov tožeče stranke ter izvedenskega mnenja izvedenke DC (l. št. 48 do 52). Ugovor o nezmožnosti uporabe v najem vzetih prostorov, ki ga je tožena stranka uveljavljala kot pobotni ugovor, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.

10Pritožbene navedbe, o nepristranskosti sodišča(8) se morajo nanašati na postopek, ki je tekel na prvi stopnji, ne pa na navedbe in razloge v izpodbijani sodbi. Slednji so namreč predmet presoje v pritožbenem postopku. Dvoma o nepristranskosti vodenja postopka na prvi stopnji, tožena stranka v pritožbi ne uveljavlja. Vendar tudi, če sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navede, da je ugovor tožene stranke v „zvezi z nespicificiranimi računi standardni ugovor, ki ga podaja tožena stranka v vseh zadevah, ki jih ima na sodišču“, samo to dejstvo ne izkazuje dvoma o nepristranskosti sodišča, ampak je zgolj ugotovitev nekega dejstva, ki ga je sodišče v večih postopkih zoper toženo stranko zaznalo.

11Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo po 353. členu ZPP.

12O pritožbenih stroških je odločeno po prvem odstavku 156. člena ZPP v zvezi z drugim in prvim odstavkom 154. člena ZPP, ker stroške neuspele pritožbe krije pritožnica sama.

13O priglašenih stroških odgovora na pritožbo je odločeno po prvem odstavku 155. člena ZPP. Vsebina odgovora na pritožbo je povzetek navedb in pravnega naziranja tožeče stranke v postopku na prvi stopnji, zato priglašenih stroškov ni šteti za potrebne pravdne stroške.

----------------------

Op.št.(1): Drugi odstavek 213. člena ZPP.

Op.št.(2): 8. točka drugega odstavka 339. člena Zakon o pravdnem postopku (ZPP - Ur. list RS št. 51/1998) določa: “če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanje pred sodiščem“;

Op.št.(3): čl. 341 ZPP določa: „zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo“.

Op.št.(4): Drugi odstavek 115. člena ZPP določa:“ če stranka ali zakoniti zastopnik ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo....

Op.št.(5): Drugi odstavek 258. člena ZPP:“ Prav tako lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu“.

Op.št.(6): Obligacijski zakonik (OZ): Zakupna (najemna) pogodba – členi 587 do 618.

Op. št.(7): 311. člen OZ: „Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli“.

Op.št.(8): 6. točka prvega odstavka 70. člena ZPP določa:“Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti“.