322. člen ZPP

Z vlogo, ki jo je poimenoval prva pripravljalna vloga, je tožnik prerekal navedbe toženca iz odgovora na tožbo, v kolikor se z njimi ni izrecno strinjal. Obrazložil je, zakaj vztraja pri dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih, dodatno je predložil še druge dokaze. V tem primeru ne gre za obrazložen dopis po 3. točki tarifne številke 43 OT, temveč gre za obrazloženo vlogo med postopkom po 2. točki tar. št. 16 OT, ki jo je potrebno ovrednotiti z 225 točkami. V primeru, če se je postopek začel na zahtevo stranke, ni bistven uspeh rešitve njene zahteve, niti ni relevantno, ali so bili stroški za zastopanje potrebni ali ne. Le v primeru, če se postopek začne po uradni dolžnosti in za stranko konča ugodno, gredo stroški v breme organa.

Pritožnik graja razloge sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevanjem, da je imel pravico do javne objave sklepa, s tem, da je večino osebnih podatkov upnikov anonimiziral, pri čemer pa je pustil imena in priimka obeh upnikov razkrita. Pritožbene trditve so materialnopravno napačne, odločitev sodišča prve stopnje pa materialnopravno pravilna. Pritožnik poskuša s svoje materialnopravno stališče obrazložiti tudi s sklicevanjem na izjavo za javnost Vrhovnega sodišča RS v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 4/2020, s katero se je Vrhovno sodišče RS opredelilo do pravice do vpogleda v sodne spise in s tem posredno do javnosti sojenja. Navedeno stališče Vrhovnega sodišča je pravilno, vendar je potrebno vedno upoštevati, da je dolžnost tudi novinarjev, ko dostopajo do odločitev sodišč, spoštovanje novinarskega etike in varovanje zasebnosti strank in udeležencev, hkrati pa tudi kot v tem konkretnem primeru, sledenju dolžnosti, ki izhajajo iz sodnih odločb v vsakem konkretnem primeru, torej opustitvenih ravnanj, določenih v sklepu o izdaji začasne odredbe v tem postopku. Posledično je tudi pravno neupoštevna trditev pritožnika, da sta upnika s tem, ko sta v svoji vlogi navaja

Tožnica je sodišču prve stopnje posredovala umik tožbe, z obrazložitvijo, da je po vložitvi tožbe tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek tožnice, zato tožnica nima več pravnega interesa za nadaljnji postopek. Navedla je tudi, da v skladu s 158. členom ZPP zahteva, da ji tožena stranka povrne nastale stroške postopka, ki jih je v vlogi tudi specificirala. Zato bi sodišče prve stopnje moralo odločiti tudi o zahtevku tožnice, da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka.

Pobotni ugovor - določnost pobotnega ugovora

Po določbi 2. odst. 499. člena ZPP/99 se presojajo pogoji za izdajo zamudne sodbe o določbah ZPP/77, če je bila tožba vročena otženi stranki pred uveljavitvijo ZPP/99. V obravnavani zadevi je billa tožba vroena toženi stranki 22.11.1998, zato je za presojo zakonitosti izdane zamudne sodbe treba upoštevati določbo 322. člena ZPP/77. Ker je bial tožena stranak pravilno vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, tožbenemu zahtevku ni oporekala, saj odgovora na tožbo ni vložila, utemeljenost navedb pa izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo.

Šteje se, da je bila toženi stranki pravilno vročena tožba in vabilo na glavno obravnavo, če je pošiljko prejel njen direktor.

Po določilu prvega odstavka 1093. člena ZOR za poravnavo veljajo splošne določbe zakona o dvostranskih pogodbah, razen če je določeno kaj drugega. Torej veljajo tudi določila o predmetu pogodbe in njegovi določenosti ali določljivosti (46. in 50. člen ZOR). Ni potrebno, da je predmet pogodbe precizno določen, zadostuje, da je ugotovljiv, se pravi, da je določena vrsta, kvaliteta in kvantiteta, ki se da spoznati glede na okoliščine, v katerih je bila sklenjena pogodba. V danem primeru je sporen le način preračunavanja tuje valute v slovenski tolar, tega pa je mogoče ugotoviti. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na občni seji 14.12.1995 sprejelo pravno mnenje, po katerem gre upniku pravica, da v primeru, če med strankama pri denarni obveznosti z valutno klavzulo ni govora o uporabi določenega tečaja tuje valute in je v izpolnitvenem kraju več pooblaščenih bank z različnimi tečaji tujih valut, sam izbere menjalniški tečaj v kraju plačila in ob času plačila terjatve, in to prodajni tečaj (Pravna mnenja VSS 2/95, str.9).

Če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval pooblaščenec (odvetnik) stranke, je slednja ne more uspešno izpodbijati ali zahtevati, naj se ugotovi, da sploh ni nastala, češ da se ni zavedala, kaj podpisuje. Sodišču se zato ni potrebno ukvarjati s takratnim duševnim stanjem stranke, njenimi napakami volje ipd.

Ker sodna poravnava ni sodna odločba, je ni mogoče izpodbijati s pritožbo.

Ker ni izkazano, da bi toženec prejel vabilo za prvi narok osem dni pred glavno obravnavo, ni mogoče šteti, da je bil pravočasno povabljen. Pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka ni bilo tudi zato, ker je tožena stranka oporekala tožbenemu zahtevku s tem, da je navedla, da je že plačala dva obroka, se upirala enkratnemu plačilu, visoki obrestni meri in predlagala zamik plačila. Tožena stranka ni pošteno uporabljala svojih procesnih pravic, če sodišču po prejemu tožbe ni sporočila spremembe prebivališča. Zato jo je sodišče pravilno vabilo preko sodne deske, vendar bi moralo upoštevati, da velja vročitev za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je vabilo nabito na sodno desko, do naroka pa je potrebnih novih osem dni za pripravo stranke.

Sodišče je pravilno zaključilo, da iz dejstev, ki jih je v tožbi navedla tožeča stranka izhaja, da je zahtevek za plačilo izdobavljenega blaga utemeljen.

Sodna poravnava, ki ima hibe iz 3. odstavka 88. člena ZOR (ker je sklenjena brez pooblastila ene od strank in ta sporazuma nato ni odobrila), je neobstoječ sporazum in zato nima ne materialno in ne procesnopravnih učinkov.

Sporazum med navzočimi strankami zapuščinskega postopka, ki je vnešen v sklep o dedovanju, se lahko nanaša tudi na predmet, ki ne sodi v zapuščino. Presoja dovoljenosti revizije v sporu po 3. odst. 382. čl. ZPP, ki se je začel 12.3.1984.