VSM sklep I Cp 865/2013

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom ustavilo zavarovanje upničine denarne terjatve, ki je bila zavarovana s sklepom o predhodni odredbi Okrajnega sodišča Z 80/2010 z dne 3. 6. 2010, s katerim je bilo banki A d.d., banki B d.d. in banki C d.d. prepovedano dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati 86.684,06 EUR z njegovih transakcijskih računov. Okrožno sodišče je v zadevi odločalo v skladu z drugim odstavkom 256. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker je po pravnomočnosti sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ vodilo pravdni postopek (II P 264/2010). Obrazložilo je, da je nad insolvenčnim dolžnikom vodilo tudi postopek prisilne poravnave St 746/2012, zaradi česar je bil postopek zavarovanja Z 80/2010 (sedaj III P 166/2013) prekinjen, po potrditvi prisilne poravnave z dne 22. 11. 2012 pa bi se postopek zavarovanja lahko nadaljeval samo s sklepom sodišča v postopku prisilne poravnave. Na podlagi sklepov St 746/2012 je bilo izvedeno prenakazilo zarubljenih sredstev, ki jih na računu organizacije za plačilni promet zato ni več. V pravdnem postopku II P 264/2010 je o tožbenem zahtevku upnice izdalo sodbo, ki še ni pravnomočna, v kateri je upoštevalo pogoje prisilne poravnave, saj prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave.

2Zoper sklep sodišča prve stopnje se je upnica pritožila s sklicevanjem na vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom ZIZ. Meni, da je bil z začetkom postopka prisilne poravnave postopek zavarovanja samo prekinjen, ne ustavljen. Ob začetku postopka prisilne poravnave je bilo na dolžnikovem računu pri NLB za upničino terjatev na podlagi sklepa o predhodni odredbi rezerviranih 86.684,06 EUR, v kar insolvenčno sodišče ne bi smelo posegati, banka pa jih ne prenakazati. Prisilna poravnava ne učinkuje za zavarovane terjatve. Po potrdilu NLB je od rezerviranih sredstev na dolžnikovem računu še 6.068,59 EUR, zato ni bilo pogojev za ustavitev postopka zavarovanja.

3Pritožba je utemeljena.

4.O ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi sodišče prve stopnje še ni odločilo. Predhodna odredba iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ, ki je bila bankam vročena 27. 9. 2010, učinkuje že z vročitvijo organizacijam za plačilni promet. V postopku zavarovanja se namreč po 239. členu ZIZ smiselno uporabljajo določbe o izvršbi; za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, se po 136. členu ZIZ porabljajo določbe o izvršbi na denarne terjatve; sklep o izvršbi iz prvega odstavka 138. člena ZIZ na dolžnikova denarna sredstva ima po četrtem odstavku 138. člena ZIZ učinek rubeža in prenosa v izterjavo; rubež denarne terjatve pa je po drugem odstavku 107. člena ZIZ opravljen, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Od vročitve sklepa o predhodni odredbi, po 261. členu ZIZ zneska dolžnikovih denarnih sredstev na računu pri pooblaščeni organizaciji za plačilni promet, ki ga je sodišče prepovedalo izplačati, ni mogoče prenesti s tega računa, dokler traja prepoved, razen za poravnavo zavarovane terjatve. To je hkrati vsebina rubeža dolžnikove terjatve do banke, s katerim je upnica po tretjem odstavku 107. člena ZIZ pridobila na terjatvi zastavno pravico. Ob začetku postopka prisilne poravnave 5. 4. 2012 je upnica za svojo terjatev imela ločitveno pravico iz prvega odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

5Z začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom je bil postopek zavarovanja po samem zakonu prekinjen (prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP). Nadaljuje se lahko samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, za katerega ZFPPIPP določa, da je podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe ali zavarovanja (drugi odstavek 132. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zapisalo, da se postopek zavarovanja ni nadaljeval na podlagi sklepa sodišča, vendar ni pojasnilo ali je (isto sodišče) o tem odločalo, in za primer če ni, zakaj ne. V kolikor je postopek zavarovanja še prekinjen, v njem ni mogoče opravljati procesnih dejanj, niti izdati sklepa o ustavitvi (drugi odstavek 207. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialnopravno določbo prvega odstavka 212. člena ZFPPIPP, o učinkih potrjene prisilne poravnave za terjatve, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave. Določba napotuje na 213. člen ZFPPIPP, ki v 1. točki prvega odstavka določa, da prisilna poravnava ne učinkuje za zavarovane terjatve.

7Upnica je pritožbi priložila obvestilo banke A d.d., da je na podlagi sklepa sodišča Z 80/2010 imela ob uvedbi prisilne poravnave na dolžnikovem računu rezervirana sredstva v višini 86.684,06 EUR, v korist upnice, od česar je po izvršitvi sklepov sodišča St 746/2012 ostalo še 6.068,59 EUR. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi česa je ugotovilo, da na dolžnikovem računu ni več nobenih sredstev, zato te ugotovitve ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani sklep je izdalo izven naroka, zaradi česar je bil nov dokaz upnice v pritožbi dovoljen (prvi odstavek 337. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

8Sodišče prve stopnje, razen o ustavitvi postopka zavarovanja, ni odločilo o veljavnosti opravljenih dejanj (predvsem samega sklepa o predhodni odredbi). Razlogi za ustavitev postopka so nepopolni, delno materialnopravno zmotni in ne ustrezajo pogojem iz prvega in drugega odstavka 264. člena ZIZ za ustavitev postopka s predhodno odredbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v nov postopek.

9Da bo mogoče odločiti o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi, bo treba odločiti o nadaljevanju prekinjenega postopka zavarovanja. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je po določbi 216. člena ZFPPIPP podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe, kar je mogoče uporabiti tudi za postopek zavarovanja (prim. določbo 239. člena ZIZ o smiselni uporabi določb o izvršbi tudi za zavarovanje, in določbo 280. člena ZFPPIPP o ločitvenih pravicah, pridobljenih v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka). Namen zakona ni „večna prekinitev“ ali ustavitev postopka zavarovanja v katerem je upnik pred uvedbo postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico.