VSRS Sodba in sklep X Ips 34/2013

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču vodijo kot X Ips 34/2013, X Ips 35/2013, X Ips 36/2013, X Ips 37/2013 in X Ips 38/2013, se združijo v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 34/2013.
II. Revizije se zavrnejo.
III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskih postopkov.

1Z izpodbijanimi sodbami je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbe tožeče stranke (v nadaljevanju revidenta) zoper odločbe Ministrstva za finance, DT 498-1-48/2011, DT 498-1-54/2011, DT 498-1-42/2011, DT 498-1-43/2011, vse z dne 21. 6. 2011, in DT 498-1-97/2011 z dne 21. 7. 2011, s katerimi je drugostopenjski upravni organ v 2. točki izreka odločb odločil, da se revidentove pritožbe zoper odločbe Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Nova Gorica, št. DT 4242-386/2010-3 z dne 26. 10. 2010, DT 4242-355/2010-4 z dne 2. 11. 2010, DT 4242-416/2010-3 z dne 27. 10. 2010, DT 4242-364/2010-3 z dne 2. 11. 2010 ter DT 4242-371/2010-3 z dne 2. 11. 2010, zavržejo kot prepozne.

2V obrazložitvi izpodbijanih sodb prvostopenjsko sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da v obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi se rok iztekel s pretekom prvega naslednjega delavnika, saj je tožena stranka na dan, ko se je iztekel rok za vložitev pritožb, delala. Ta dan je bil sicer res praznik, ki pa po izrecni zakonski določbi ni dela prost dan, zato ne vpliva na iztek pritožbenega roka.

3Zoper sodbe sodišča prve stopnje vlaga revident revizije in se glede njihove dovoljenosti sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prvostopenjske sodbe izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4Tožena stranka na revizije ni obrazloženo odgovorila.

K I. točki izreka:

5Ker gre v obravnavanih zadevah za več postopkov o istem predmetu, saj revident v vseh primerih z vsebinsko povsem enakimi razlogi izpodbija sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, in ker sta v vseh zadevah isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 – smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedene zadeve združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

K II. točki izreka:

6Revizije niso utemeljene.

7Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija med drugim dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o njem še ni odločalo. V obravnavanem upravnem sporu revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja „vprašanje pravilnega štetja prekluzivnega roka za vložitev pravnega sredstva, kadar je zadnji dan roka državni praznik, določen z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih (v nadaljevanju ZPDPD), ki pa ni hkrati tudi dela prost dan.“

8Po presoji Vrhovnega sodišča je navedeno vprašanje pomembno pravno vprašanje, saj gre za razlago drugega odstavka 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Vrhovno sodišče je sicer že večkrat podalo razlago navedene določbe ZUP, vendar le v povezavi z vprašanjem pravočasnosti pravnega sredstva, ko se je rok iztekel v nedeljo (prim. sodbo VS RS IV Ips 59/2007 z dne 14. 2. 2008) ali na dela prost dan (prim. sklep VS RS I Up 569/2007 z dne 10. 10. 2007), oziroma v soboto (prim. sklep VS RS IV Ips 74/2010 z dne 23. 3. 2010 in sodbo VS RS I Up 386/2005 z dne 9. 11. 2005). V nobeni od navedenih odločb pa Vrhovno sodišče še ni obravnavalo situacije, ko se rok izteče na praznik, ki pa ni tudi dela prost dan.

9Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

10V obravnavani zadevi je sporna razlaga drugega odstavka 101. člena ZUP, in sicer, ali se v primeru, ko se rok za opravo posameznega dejanja v postopku izteče na dan, ki je z zakonom določen kot praznik, ki pa ni tudi dela prost dan, ta rok izteče šele s pretekom prvega naslednjega delavnika.

11Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katero je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje, in na katero je revizijsko sodišče po drugem odstavku 85. člena ZUS-1 vezano, izhaja, da je revident odločbe prvostopenjskega carinskega organa prejel 8. 11. 2010. 15-dnevni rok za vložitev pritožb zoper odločbe, izdane na prvi stopnji, je na podlagi drugega odstavka 100. člena ZUP pričel teči 9. 11. 2010 in se je iztekel 23. 11. 2010. Revident je pritožbe zoper prvostopenjske odločbe oddal priporočeno na pošto dne 24. 11. 2010 in na podlagi 68. člena ZUP se šteje, da je organ ta dan pritožbe prejel.

12Drugi odstavek 101. člena ZUP določa, da se v primeru, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.

13Dan 23. 11. 2010, ko se je iztekel rok za vložitev pritožb, je v 10. alineji prvega odstavka 1. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih (v nadaljevanju ZPDPD(1)) določen kot praznik v Republiki Sloveniji, in sicer dan Rudolfa Maistra. Vendar pa drugi odstavek 1. člena ZPDPD med drugim izrecno določa, da dan Rudolfa Maistra ni dela prost dan.

14Dan Rudolfa Maistra se kot državni praznik obeležuje od leta 2005, ko so bili z novelo ZPDPD-A(2) na novo določeni trije državni prazniki(3). Do sprejema novele ZPDPD-A so bili vsi državni prazniki tudi dela prosti dnevi, novela ZPDPD-A pa je s spremembo drugega odstavka 1. člena ZPDPD uvedla novo kategorijo državnih praznikov, in sicer praznike, ki niso dela prosti dnevi.

15Navedena sprememba ZPDPD je povzročila, da je v drugem odstavku 101. člena ZUP, ki je vse od sprejema zakona leta 1999 ostal nespremenjen, naknadno nastala pravna praznina, saj navedena določba ne ureja situacije, ko se rok za opravo posameznega dejanja izteče na dan, ki je z zakonom določen kot praznik, ki pa ni dela prost dan. V primerih pravne neurejenosti je naloga sodišča, da s pravili razlage najde ustrezno pravno pravilo za rešitev konkretnega spora.

16Na podlagi same jezikovne razlage drugega odstavka 101. člena ZUP res ni mogoče zaključiti, da praznik, ki ni dela prost dan, ne vpliva na prestavitev izteka roka na prvi naslednji delavnik. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, pa smisel jezikovne razlage ni v njeni dobesednosti oziroma mehaničnem razumevanju, pač pa je le izhodišče in jezikovni okvir, ki ga pomensko določajo in soopredeljujejo druge uveljavljene metode razlage.(4) Za pravilno razumevanje drugega odstavka 101. člena ZUP je po presoji Vrhovnega sodišča treba upoštevati tudi namen in logiko zakonodajalca pri sprejetju navedene zakonske določbe. Sporna določba pod besedo „prazniki“ namreč le navidezno zajema vse državne praznike. Možni jezikovni pomen te določbe je treba ne le restriktivno razlagati (ker gre za izjemo od siceršnje ureditve izteka roka), temveč je ta pomen treba v konkretnem primeru (z uporabo teleološke redukcije) prebiti, saj šele tako dosežemo, da se utesnjeni pomen ujema z namenom, ki ga pravno pravilo ima.

17Po presoji Vrhovnega sodišča je namen drugega odstavka 101. člena ZUP izključno v tem, da se na dan, ko upravni organ ne dela, in torej tudi stranke pri organu ne morejo opravljati procesnih aktivnosti, roki za opravo posameznih dejanj v postopku ne morejo izteči. Če je zadnji dan roka nedelja, praznik (ki je hkrati tudi dela prost dan) ali dela prost dan, posebna presoja o tem, ali organ dela ali ne, ni potrebna, saj zakon izhaja iz domneve, da gre za dni, ko se običajno ne dela, zato se roki na te dni v nobenem primeru ne morejo izteči, tudi če bi posamezen upravni organ na takšen dan delal. Kadar pa gre za dan, ko se običajno dela (kakršen je tudi dan 23. 11), pa je pri odločitvi, ali gre za dan, ki povzroči, da se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika, bistveno, ali ta dan upravni organ dela ali ne. Le takšno razumevanje sporne določbe lahko privede do razumne rabe predpisa in le s takšno razlago je možno zadostiti resničnemu smislu obravnavane določbe ZUP.

18Glede na navedeno Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje in tožene stranke, da se je rok za vložitev pritožb zoper prvostopenjske upravne akte iztekel 23. 11. 2010, saj je tožena stranka ta dan delala.

19Navedeno stališče Vrhovnega sodišča pa tudi ni v nasprotju s sodbo VS RS IV Ips 59/2007 z dne 14. 2. 2008 in sklepom VS RS IV Ips 74/2010 z dne 23. 3. 2010, na katera se v reviziji sklicuje tudi revident. V navedenih odločbah je Vrhovno sodišče sicer res zapisalo, da v primerih, ko je zadnji dan roka nedelja, državni praznik ali dela prost dan, ni pomembno, ali državni organ ta dan dela ali ne, vendar pa iz obeh odločb izhaja, da Vrhovno sodišče zadev glede na dejanske okoliščine ni presojalo z ozirom na obe kategoriji praznikov, to je praznikov, ki so dela prosti dnevi in praznikov, na katere upravni organi delajo. V navedenih odločbah Vrhovnega sodišča se je namreč rok iztekel v nedeljo oziroma v soboto, zato sklicevanje na ti dve odločbi že s tega vidika v obravnavani zadevi ni upoštevno.

20Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče rok. Ker je tožena stranka pritožbe prejela šele 24. 11. 2010, torej po izteku pritožbenega roka, je njena odločitev o zavrženju pritožb kot prepoznih tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilna.

21Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizije zavrnilo kot neutemeljene, saj niso podani razlogi, zaradi katerih so bile vložene, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (87. člen ZUS-1).

K III. točki izreka:

22Ker revident z revizijami ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskih postopkov (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

Op. št. (1): Ur. l. RS , št. 26/1991, 91/2005, 93/2005-popr., 52/2010, 40/2012-ZUJF.

Op. št. (2): Ur. l. RS , št. 91/2005,93/2005-popr.

Op. št. (3): 17. avgust - združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september - vrnitev Primorske k matični domovini in 23. november - dan Rudolfa Maistra.

Op. št. (4): Prim. sklep VS RS II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012.