68. člen ZUP

Kot določa peti odstavek 68. člena ZUP se nepopolna ali nejasna vloga šteje za pravočasno, če jo je vložnik vložil v predpisanem roku, ter je v roku, ki mu ga je določil organ, popravil pomanjkljivosti. To pomeni, da je vloga pravočasna, čeprav se bodo pomanjkljivosti lahko odpravile že po preteku roka za vložitev vloge, vendar v roku določenem za dopolnitev. Po povedanem bi morala toženka šteti, da je tožnik vlogo za dodelitev BPP vložil 18. 8. 2025 in ne šele 22. 8. 2025, ko je tožnik svojo vlogo dopolnil z obrazcem za dodelitev BPP.

Pri razlagi teka roka za oddajo vloge na javni razpis je treba upoštevati določbe ZUP glede pravočasnosti vlog. ZUP navedeno vprašanje ureja tako glede procesnih kot materialnih rokov. V skladu v prvim odstavkom 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Da toženka tožnikove vloge ni prejela pred ali najkasneje 7. 4. 2023, ni sporno. Drugi odstavek 68. člena ZUP pa določa, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Domneva iz drugega odstavka 68. člena ZUP torej velja le, če se vloga pošlje po pošti priporočeno pristojnemu organu, česar tožnik nesporno ni storil. Sodišče sicer verjame tožniku, da je pošto pošiljko oddal na način, da jo je odvrgel v poštni nabiralnik 7. 4. 2023 zvečer, tj. po zaprtju poštnih poslovnic. Vendar gre v tem primeru za navadno poštno pošiljko in tako zanjo ne velja domneva iz drugega odstavka 68. člena ZUP. Zato je treba šteti, da je bila vloga oddana na pošti 11. 4. 2023, kot izhaja iz poštnega žiga na kuverti. To pa je po preteku v javnem razpisu določenega roka.

Če bi tožnik v socialnem sporu izpodbil procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa, bi lahko dosegel, da bi toženec v predsodnem postopku meritorno odločal o njegovi zahtevi o priznanju pravice do starostne pokojnine.

Skladno z drugim odstavkom 68. člena ZUP pa se v primeru, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.

Rok se ne more izteči na soboto zgolj takrat, ko ta dan organ dejansko ne dela, kar je treba preveriti v posameznem primeru. Z navedbami v odgovoru na tožbo in (morebitnih) nadaljnjih vlogah v upravnem sporu tožena stranka ne more dopolnjevati razlogov za svojo odločitev in dokazovati njihove utemeljenosti. Ker toženka v izpodbijanem aktu ni ugotavljala, ali se ob sobotah pri ZKPZ dela, sodišče teh ugotovitev v upravnem sporu ne more nadomestiti, saj bi tožniku lahko odvzelo pravico do pravnega sredstva.

Tožnik je prošnjo za BPP oddal proporočeno po pošti 26. 6. 2024, organ pa jo je prejel 28. 6. 2024. Revelanten je datum, ko je tožnik vlogo oddal priporočeno na pošti, tj. 26. 6. 2024, to pa pomeni, da je tožnik do BPP upravičen od 27. 6. 2024 dalje.

Pritožnik zatrjuje, da ne ve, ali je ZSV vložil pravočasno, saj je zaradi zdravstvenih težav pismo dal kar poštarju. Storilcu je pojasniti, da je ob pravilni ugotovitvi, da je storilec ZSV vložil preko navadne pošte dne 26. 2. 2024 (vpogled v kuverto, pripeto k ZSV z dne 24. 2. 2024), sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila navedena ZSV vložena šele dne 28. 2. 2024, saj jo je glede na prejemni žig Policijske postaje Šmarje pri Jelšah prekrškovni organ prejel šele dne 28. 2. 2024.

V konkretnem primeru je bila tožniku pravica do pritožbe zagotovljena v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2, vendar pa tožnik ni spoštoval zakonsko določenega roka za vložitev pritožbe in jo je zato toženka utemeljeno zavrgla. Trditev tožnika, da je 8-dnevni rok prekratek, torej ni utemeljen, saj gre za zakonsko določen pritožbeni rok, ki je enak za vse, ki jim je izdan sklep o davčni izvršbi, odločitev toženke, ki je tožnikovo pritožbo, vloženo po izteku pritožbenega roka, zavrgla, pa pravilna in utemeljena na zakonu, konkretno na določbi 157. člena ZDavP-2 in na določbi 240. člena ZUP.

Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni razkrila razlogov za ugotovitev, da je bila disciplinska preiskava pravočasno končana. Z drugimi besedami, skopa razlaga tožene stranke je sodišču preprečila, da preveri ali je zaključek, da do zastaranja disciplinske preiskave ni prišlo, pravilen.

Treba je šteti, da je vloga oddana na dan, ko je priporočeno poslana po pošti.

V pouku o pravnem sredstvu navedenega sklepa je bil tožnik poučen, da je zoper ta sklep dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa. Petnajstdnevni pritožbeni rok je začel teči dne 21. 11. 2020 in se je iztekel dne 7. 12. 2020. Tožnik je pritožbo poslal priporočeno po pošti dne 21. 1. 2021. Tega dne vložena pritožba je po obrazloženem vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (drugi odstavek 240. člena ZUP).

V obravnavani zadevi je rok iz 1. točke prvega odstavka 50. člena ZRud-1 določen za uveljavitev pravice do podaljšanja koncesijske pogodbe, kar je po presoji sodišča rok, ki se nanaša na uveljavljanje materialnopravnega upravičenja, torej materialni rok. Ta rok je prekluziven, kar pomeni, da pravica po njegovem izteku ugasne. Stališče Vrhovnega sodišča je, da se pravočasnost v tej zadevi obravnavanega materialnega roka, presoja po določbah 68. člena ZUP, po katerem velja za pravočasno vložena zahteva, ki jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Domneva iz drugega odstavka tega člena velja le, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali pa brzojavno pristojnemu organu.

V prijavno-sprejemnem postopku za študijske programe z javno veljavo se določila ZUP uporabljajo v skladu z določbo 4. člena ZUP smiselno, v kolikor to področje ni urejeno s posebnim postopkom. Nepristojni organ je prijavo tožnice prejel šele po poteku predpisanega roka tako, da prijave sploh ni mogel pred potekom roka posredovati pristojnemu organu, zato je ob prejemu prijave že nastopila zamuda. Tožnica prijave za vpis ni vložila pravočasno, v roku določenem v razpisu, zato je moralo sodišče tožbo po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen ter izdani akt zakonit in pravilen, zavrniti.

Pravilne so navedbe tožene stranke, da fikcija vročitve nastopi po samem zakonu, če stranka v postopku ne dokaže dvom v pravilnost vročitve.

Odločitev toženke, da se zahteva zavrže, ker prvi tožnik in druga tožnica v vlogi ne uveljavljata kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, po tem zakonu ne moreta biti stranka (druga točka prvega odstavka 129. člena ZUP), je pravilna. Ker sta ponudbo sprejela prepozno, pravice do odobritve pravnega posla nimata.

Glede na novejše stališče, ko je kot dan vložitve prošnje treba šteti dan oddaje priporočene pošiljke na pošto, to pomeni, da je v obravnavanem primeru datum, ki ga je treba upoštevati, dan oddaje pošiljke na pošto, torej 15. 4. 2022, in ne dan prejema prošnje, torej 19. 4. 2022. To pomeni, da bi tožnici pripadala BPP za dejanja opravljena že od 16. 4. 2022 dalje. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe temelji sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah na pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrajnega sodišča v Brežicah. Temu tožnica v tožbi ne ugovarja. Sodišče pritrjuje toženki, da tožnica v odgovoru na poziv ni navedla nobenega od razlogov iz 55. člena ZIZ (in ne predložila nobenega dokaza), ki bi preprečeval izvršbo. Ugovornih razlogov, ki bi po določbah ZIZ preprečevali izvršbo, tožnica ni izkazala, prav tako ni navedla okoliščin, iz katerih bi izhajala verjetnost njihovega obstoja. Z navedbami, da je tožnica zaposlena, a prejema nizko mesečno plačo, da je tožničin mož brezposeln in upravičen do denarne socialne pomoči, ne more uspeti v tem upravnem sporu.

Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da naknadna predložitev nekaterih dokazil (potrdila o državljanstvu in potrdila, da ni v kazenskem postopku in da zoper njega ni bila izrečena kazenska sankcija) s strani A. A. ne predstavlja kršitve postopka razpisa. Podlago za dopolnitev nepopolne vloge namreč dajejo določbe 67. in 68. člena ZUP, ki se smiselno uporabljajo v postopku izbire in imenovanja direktorja javnega zavoda. Neutemeljena je tožnikova pritožbena navedba, da je razpis določal, da se bodo obravnavale le popolne vloge. Razpis tega ni določal. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je razpis določal, da bodo iz nadaljnje obravnave izločene (le) prepozno prispele prijave in prijave, iz katerih bo razvidno, da kandidat ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Vsebina razpisa torej ni bila ovira za dopolnjevanje prijave.

Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo ZSV 740/2020 vložil istega dne kot pritožbo zoper to sodbo. To pa pomeni, da že po naravi stvari ne gre za procesno dejanje pravne pomoči, saj za tako opravilo ne more obstajati plačilo iz naslova BPP. Ustaljena sodna praksa razlaga določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP tako, da dodeljena BPP zajema tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za BPP.

Določbo drugega odstavka 45. člena ZDUOP je treba razlagati tako, da je v primeru podaljšanja ukrepa mogoče pravočasno vlogo za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plače vložiti le, kadar je vložena v roku osmih dni šteto od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Po presoji sodišča je namreč pravočasna le tista vloga, ki je podana v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo ter je hkrati v primeru podaljšanja ukrepa podana najkasneje do 30. 6. 2021. Pravočasnosti vloge (68. člen ZUP) ni mogoče enačiti z nepopolno vlogo v smislu 66. člena ZUP. Nepravočasnost vložitve vloge ni odpravljiva, medtem ko je nepopolnost vloge odpravljiva na način, ki ga predpisuje 67. člen ZUP.

Glede na poudarek ZKZ na vlogi, s katero se uvede postopek in podrobno obravnavanje vloge po ZUP kot procesnega dejanja stranke, predvsem pa določbe o njeni pravočasnosti, sodišče sodi, da določbe, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona, ni mogoče razumeti kot materialni rok. Gre za procesni rok.